Zoran Janković, župan Ljubljane

Balkanski šerif, sončni kralj, vladar tipa Hugo Chavez. Tako opozicijski politiki opisujejo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, nekdanjega prvega moža Mercatorja in člana Foruma 21. Janković vse očitke presliši z značilnim nasmeškom na obrazu. Pisanje Financ o zemljiških špekulacijah, v katere naj bi bila vpletena njegova družina, označuje za laž in si želi, da bi mu jeseni uspelo ponoviti volilni rezultat izpred štirih let.

Bogdan Benigar: "Ljubljanski grad ni vedno najvišji hrib v Sloveniji"

Razvoj jazzovske glasbe je imel pomembno vlogo pri uveljavljanju drugih popularnoglasbenih praks na Slovenskem in v nekdanji Jugoslaviji, navsezadnje se je prvi jugoslovanski in eden izmed najstarejših evropskih jazzovskih festivalov razvil ravno v Sloveniji. Jazz festival Ljubljana je lani praznoval zavidanja vredno 50-letnico obstoja, kar se je poznalo tudi v njegovi razširjeni programski ponudbi, ki je vključevala najrazličnejše zvrsti improviziranih godb in nastope odličnih glasbenikov. Letošnji program festivala nadaljuje dolgoletno tradicijo, ob vsem tem pa se postavljajo vprašanja, koliko je jazz zares priljubljen med slovenskimi obiskovalci glasbenih dogodkov, kakšne so njihove glasbene preference, kako država podpira obetavne domače mlade glasbenike, ki sodijo v sam vrh svetovnega jazza, in kakšne zmogljivosti imamo v prestolnici in drugod po Sloveniji za uveljavitev kakovostne jazzovske scene in drugih popularnoglasbenih žanrov ter izvedbo nastopov. Zadnje čase se v medijih pojavljajo zapisi, ki opozarjajo na skrb zbujajoče stanje v slovenski koncertni ponudbi, številni nastopi pa se zaradi premalo prodanih vstopnic odpovedujejo. So razmere res skrb zbujajoče? Resnično stanje slovenske koncertne ponudbe, težave, želje in prizadevanja za boljši jutri nam je predstavil Bogdan Benigar, umetniški vodja Jazz festivala Ljubljana in vodja programa jazza in glasb sveta v Cankarjevem domu.

Največ poslank ima Ruanda

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je nedavno gostovala Judith Squires, avtorica knjige Spol v politični teoriji, ki je bila nedavno prevedena tudi v slovenščino. Judith Squires je feministična teoretičarka in raziskovalka.

Mag. Ivan Kneževič in doc. dr. Damjan Kovač

V začetku marca je ekipa strokovnjakov UKC Ljubljana z enim samim posegom uspešno presadila srce in ledvico 52-letnemu Stanku Škrinjarju. Kombinirano presaditev je potreboval zaradi zelo napredovalega srčnega popuščanja in končne ledvične odpovedi. O tem, za kako zahteven poseg gre, kaj vse gre lahko narobe in ali bo kdaj v prihodnosti za presaditev mogoče uporabiti živalske organe, smo se pogovarjali s članoma ekipe, ki je sočasno presaditev srca in ledvice izvedla prvič v zgodovini slovenske medicine.

Dr. Katja Drobnič: »Vsi dokazi so enako pomembni.«

Dr. Katja Drobnič je diplomirala na Biotehniški, doktorirala na Medicinski, redno pa predava na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in ljubljanski Biotehniški fakulteti. Zaposlena je na Policiji, v Centru za forenzične preiskave. Njena specialnost so forenzične analize DNK. Redno opravlja tudi vlogo izvedenke v sodnih procesih.

Gregor Golobič, minister in prenovitelj

Nekateri pravijo, da je še vedno strateg, spin doktor iz ozadja. A to sam ne želi biti: ima se za politika, ki uspehe dosega transparentno, brez zvijač in manipulacij, kakršne očita svojim konkurentom. Morda. Morda pa tudi ne. Morda nas le vleče za nos. Gotovo je filozof. Leta 2001 je diplomiral z nalogo »Ko filozofi obmolknejo: primer Kratil«. Kratil je bil Platonov učitelj. Kaj je že dejal Platon o teh ljudeh? Da so edini, ki si zaslužijo oblast. Ker si samo filozofi v resnici oblasti ne želijo. Tak je ta Golobič, politik, ki računa na uspeh skozi samozanikanje.

Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja

Potem ko je gospodarska kriza dodobra pretresla medijsko industrijo onstran Atlantika, se je v ZDA začela tehtna razprava o tem, da medijske hiše vendarle niso navadna podjetja in da jih je treba zaščititi pred propadom, saj delujejo v javnem interesu. S predstojnico oddelka za medijske študije na koprski Fakulteti za humanistične študije dr. Sandro Bašić Hrvatin smo se pogovarjali o tem, zakaj je Slovenija še daleč od takšnih strateških razprav, pa čeprav bi se jih morala že zdavnaj lotiti. A pri nas že leta se vse vrti zgolj in samo okrog popravkov medijske zakonodaje in zdaj smo spet dočakali nove. V petek se bo parlament lotil predlaganih sprememb zakona o RTV Slovenija, v javno razpravo pa prihaja tudi spremenjeni zakon o medijih.

Dušan Kojić - Koja: »Človek ne more živeti od spominov«

Poveličevanje 80. let minulega stoletja kot zlatega obdobja eksjugoslovanske glasbe se danes tistim, ki takratnega turbulentnega dogajanja nismo izkusili, morda zdi nerazumljivo. Že res, da so bendi znotraj novega vala postavili smernice tako rekoč celotnemu jugoslovanskemu alterrocku, vendar večinski del te glasbe že dolgo kaže svoja leta. Eden redkih bendov iz tistega obdobja, ki so s svojo estetiko še danes slišati razmeroma sveže, je beograjska kultna zasedba Disciplina kičme, ki jo je leta 1982 ustanovil Dušan Kojić - Koja. V anale jugoslovanske glasbene zapuščine se je »najbolji« pred tem zapisal že s sodelovanjem v eni najvplivnejših in najbolj samosvojih novovalovskih formacij Šarlo akrobata, iz katere sta po razmeroma hitrem razpadu zrasli dve morda najvidnejši zasedbi beograjske scene 80. let, Ekatarina Velika in Disciplina kičme. Ta, zaradi Kojeve britanske izkušnje po novem imenovana Disciplin A Kitschme, je ob Električnem orgazmu ena redkih še delujočih zasedb iz tistega obdobja. Njeno aktualnost dokazuje tudi pojav čislanih in trendovskih sodobnih (ameriških) hrupno rockovskih bendov, ki s kombinacijo basovske kitare, bobnov in vokala osvetljujejo Kojevo brezčasno glasbeno vizijo. Vpogled v njegovo (ob)glasbeno ustvarjanje se te dni z Dnevi discipline in razstavo Iluzija koja prija ponuja v ljubljanskem Kinu Šiška, vrhunec Dnevov discipline pa naj bi bil koncert skupine Disciplin A Kitschme 17. junija.

Dr. Dušan Mramor, ekonomist

Kaj je izvirni greh za globalno ekonomsko krizo? Prof. dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji minister za finance, pravi, da se kriza ni začela na nepremičninskem področju, ampak so jo sprožile ZDA z neustrezno ekonomsko politiko, predvsem s tiskanjem dolarja za financiranje vojne proti terorizmu. Čeprav je vzroke za krizo pametno poznati, nas samo to iz njenega brezna ne bo rešilo. Vladi svetuje, da takoj sprejme pokojninsko in zdravstveno reformo, saj sicer lahko pride do znižanja kreditne ocene, po kateri se Slovenija zadolžuje na mednarodnih finančnih trgih. Podražitev kreditov bi dodatno poglobila recesijo, kar bi terjalo še več brezposelnih.

Vanja Lokar, tržaški podjetnik, ki je obogatel s kavo

Tržačan Vanja Lokar (70) je eden najpremožnejših Slovencev. Rodil se je leta 1939 v Ajdovščini, vendar se je družina v njegovih ranih letih odselila najprej v Gorico in nato v Trst. Trgovec po poklicu in notranji vokaciji se je skoraj pol stoletja ukvarjal s prodajo kave in s spretnimi poslovnimi potezami mu je uspelo iz tržaškega podjetja ustvariti eno izmed vodilnih podjetij za prodajo kave v Italiji in v sosednjih državah. Ker je bil dober trgovec, je vedno razmišljal in deloval globalno, vendar je vseskozi zvest slovenstvu v Italiji, četudi je moral zavoljo tega na življenjski in poslovni poti premagovati ovire, na kakršne so pogosto naleteli Slovenci v povojni Italiji. Pred dvema letoma je podjetje prodal in se upokojil. Pa ne zares, opustil je le posle s kavo in se posvetil upravljanju svojega premoženja, trgovanju z nepremičninami in konjičku: zbiranju ročno izdelanega porcelana. Vanja Lokar nas je sprejel v svoji poslovni hiši v središču Trsta, sicer živi v Barkovljah, in nam v dolgem pogovoru orisal svojo življenjsko pot, namignil tudi na marsikatero poslovno skrivnost, ki je tlakovala njegovo pot k uspehu, in seveda novinarja iz matične domovine opozoril na resnico, da je Trst (tudi) naš. Njegov pa je tako ali tako vedno bil.

Jean-Claude Trichet, predsednik Evropske centralne banke

Jean-Claude Trichet, 67-letni predsednik Evropske centralne banke, o največjem finančnem reševalnem svežnju v zgodovini Evrope, vlogi in pomenu špekulantov med krizo evra in šibkosti, ki jo kažejo politiki držav članic evrskega območja.

Dr. Valerija Korošec, sociologinja

Dr. Valerija Korošec je magistrski študij končala z nalogo Analiza evropske socialne politike, doktorskega pa z delom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija. Sedem let je bila asistentka na Oddelku za sociologijo Pedagoške fakultete v Mariboru, zdaj je zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Lani se je posvetila pisanju “Predloga UTD v Sloveniji”. Z njim dobiva razprava o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), torej dohodku, ki bi vsakemu članu družbe zagotovil dostojnejše življenje, prvič zelo konkretno podobo uresničljivega socialnega programa. UTD se namreč ponuja kot možen odgovor na razvojne zagate slovenske družbe in kot temelj za socialne reforme, ki bi olajšale in spodbudile spremembe na trgu dela. V besedilu na približno osemdesetih straneh je dr. Koroščeva filozofsko in socialnoekonomsko utemeljila UTD za slovenske razmere. Toda hkrati pravi: “Tukaj ni kaj filozofirati. S 300 evri UTD bi imeli vsi zagotovljeno osnovno eksistenco. Prepričana sem, da je to pravično in, kar je še pomembneje, tudi uresničljivo.”

Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve

Medtem ko mi živimo zdaj, v krizi, v protestih, je minister Svetlik pozoren na pokojninsko blagajno leta 2060. Medtem ko mi vidimo brezposelnost, njegovo ministrstvo skrbi pomanjkanje delovne sile leta 2020. Da, minister Svetlik je človek, ki pozablja tisto, kar se nam še niti zgodilo ni. Njegovi sodelavci pravijo, da njegov pogled seže onkraj lokalnih, celo državnozborskih volitev. Zato je miren tudi ob najbolj vročih etičnih dilemah in socialnih vprašanjih. Je kot prekooceanka, pluje počasi, a če bo naredil napako, nas čaka Titanik. Sicer pa je dr. Ivan Svetlik akademik, ki se je vse svoje življenje ukvarjal z brezposelnostjo, zaposlovanjem, kadrovsko in socialno politiko.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

Od našega zadnjega intervjuja z dr. Kajfež Bogatajevo je minilo razmeroma malo časa, slabo leto in pol. A v tem času se je na področju boja proti podnebnim spremembam in znotraj klimatološke znanosti zgodilo toliko prelomnih dogodkov, da je bil za nov pogovor tako rekoč že skrajni čas. Od propadlega podnebnega vrha v Koebenhavnu in razkritja kočljive zasebne korespondence med vodilnimi klimatologi (t. i. afere ClimateGate) do odkritja napak v poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Vse skupaj je zaznamovalo tudi njen pogled na dogajanje v zvezi s podnebnimi spremembami.

Samuel Žbogar, zunanji minister

Samuel Žbogar po svojem bistvu ostaja diplomat. Je človek, ki deluje umirjeno tudi v najbolj viharnih časih, česar se je očitno navzel na delovnih mestih med službovanjem v velesilah, kot diplomat v Washingtonu in Pekingu, ter ob pogajanjih z Natom. O diplomatih sicer pravijo, da so neustvarjalni, naučeni poslušnosti. A Žbogar meni, da so to ljudje s prevelikim egom, ki, če jih spraviš v pravilne odnose, lahko postanejo izvrsten vir ustvarjalnih zamisli. Že čez mesec, ko bomo v Sloveniji imeli referendum o arbitražnem sporazumu, bomo videli, ali je njegov recept uspešen. Ali je torej s svojo spretnostjo znal iz slovenskega egoizma izluščiti kaj univerzalnejšega.

Dr. Mojmir Mrak: »Reševanje Grčije pomeni tudi reševanje evra.«

> Po moji oceni je pomembno, da evroobmočje v tem trenutku ni odreklo finančne pomoči Grčiji. Če bi to storilo, bi to dejansko zadalo močan udarec celotnemu evroprojektu. Ne pravim, da bi evro kar propadel, bi pa to močno negativno vplivalo na kredibilnost skupne valute. Grški finančni paket razumem kot nekakšno kupovanje časa. Vsaj začasno naj bi pomiril finančne trge in tako omogočil politiki, da se odloči,...

Ogrožen.si

Gorazd Božič je eden od ustanoviteljev in vodja Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT), ki usklajuje obveščanje in reševanje varnostnih problemov v računalniških omrežjih v Sloveniji, od vdorov do okužb in poskusov kraj identitete. SI-CERT že leta 1995 deluje v okviru Arnesa, Akademske in raziskovalne mreže Slovenije. Je tudi slovenski predstavnik v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA).

Pogled od znotraj

Ni podjetja, ki bi bilo v razpravi o (ne)spornosti gensko spremenjenih rastlin omenjeno večkrat kot ameriška korporacija Monsanto, ki je brez dvoma največji igralec na hitro rastočem trgu rastlinske biotehnologije. In večinoma, če ne celo vedno, je Monsanto predstavljen negativno, po navadi brez možnosti odgovora, brez »uravnoteženja«. Zato smo priložnost, ko se nam je ponudila, seveda izkoristili. Dr. Thomas E. Nickson je vodja regulatornih politik za biotehnologijo v Monsantu. V Ljubljani se je udeležil sestanka ad hoc tehnične ekspertne skupine za ocenjevanje in obvladovanje tveganj pri Združenih narodih, v kateri so združeni strokovnjaki za biotehnologijo iz javnega in zasebnega sektorja in katere namen je oblikovanje smernic za učinkovitejše postopke upravljanja tveganj, ki jih prinaša raba genske tehnologije. Med obiskom si je vzel tudi čas za enourno predavanje na Biotehniški fakulteti, po njem pa smo ga povabili na pogovor. Ker se za intervju nismo vnaprej dogovorili z Monsantovo PR-službo, je v odgovorih, to je med pogovorom večkrat poudaril, izražal svoje osebno mnenje, vendar to kljub temu zelo dobro osvetljuje razmišljanje druge strani v razpravi o gensko spremenjenih organizmih.

Dr. Vlasta Jalušič, politologinja

Poboji v Srebrenici, izbris v Sloveniji in ruandski genocid so bili za nas trije popolnoma neodvisni dogodki. Toda dr. Vlasta Jalušič jih je v svoji zadnji knjigi združila v en sam fenomen, zato da bi z njimi ilustrirala eno od največjih težav našega časa. Sama jo imenuje zlo nemišljenja. Tisti, ki so aktivno sodelovali v kolektivnem vrenju ob žametnih revolucijah konec osemdesetih, dobro vedo, na kaj Jalušičeva opozarja. Bodisi da temu rečemo apatija, demokratični deficit, pomanjkanje vizije ali kaj podobnega. Ta kriza gotovo ni ekonomska. Sicer pa je Jalušičeva politologinja. Je ena izmed ustanoviteljic Mirovnega inštituta, profesorica na FDV, predavateljica po univerzah od Dunaja do Budimpešte. Bila je na čelu ženskega gibanja, zavzemala se je za človekove pravice in se ubadala z dezintegracijo Jugoslavije.

Peter Pogačar, oče zadnje pokojninske reforme

Peter Pogačar, direktor direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo, vodi strokovno skupino za pripravo pokojninske reforme. Je v približno enaki vlogi, kot jo je pred 11 leti imel Anton Rop. Med sindikati je nepriljubljen, “manjka samo, da bi me kamenjali”, opisuje sindikalni dialog. Zaradi pokojninske reforme vre, sindikati napovedujejo stavko in referendum. Pogačar pravi, da si prejšnja vlada zaradi tega ni drznila v spremembe, ki naj bi bile nujne. Zase pravi, da kot strokovnjak vidi dlje od prihodnjih parlamentarnih volitev, mnogi pa v tem vidijo slabost. Češ da je le Rop, z ustrezno politično močjo, ta korak zmogel.

Prijazna smrt

Smrt si navadno predstavljamo kot izkušnjo, polno bolečin. Mnogi se je bojijo, beseda ima negativno konotacijo, nekateri se ob njej zdrznejo. V Švici je dojemanje tega življenjskega dogodka drugačno že 28 let, saj je bila leta 1982 ustanovljena organizacija Exit, ki ljudem pomaga umreti neboleče. Izvaja pomoč pri samomoru, vendar jo ponuja le švicarskim državljanom. Zato je bila leta 1998 ravno tako v Švici ustanovljena organizacija Dignitas, ki sprejema paciente z vsega sveta. Njen ustanovitelj je Ludwig A. Minelli, večletni Exitov pravni svetovalec. Za ustanovitev Dignitasa se je odločil, ker je prepričan, da je pravica do dostojne smrti zadnja človekova pravica in bi morala biti dostopna vsem, ne glede na to, od kod prihajajo.

Dr. Srečo Dragoš, zagovornik krščanskega socialnega nauka

Sreča Dragoša, sociologa s Fakultete za socialno delo, sicer poznamo kot doslednega zagovornika ločitve cerkve od države. A do sem se je Dragoš prebil prek študija katoliških socialnopolitičnih idej, od Janeza Evangelista Kreka do Edvarda Kocbeka. Zanj je slovenska socialna država utemeljena na katoliški tradiciji. Še bolj presenetljivo: tudi slovenski socializem je zanj posledica krščanstva. Ta poudarek je danes pomemben. Pokojninski reformi sledi zdravstvena, tej reforma delovnopravne zakonodaje. Po kupovanju časa se slovenska država prilagaja krizi, in kot pravi Dragoš, se socialna država v imenu doseganja konkurenčnosti še naprej razgrajuje. Kot da gre za neko socialistično preteklost. To ni res, pravi.

Aleš Zalar, minister za pravosodje

Do zapleta med LDS in Borutom Pahorjem je prišlo zaradi Barbare Brezigar. Kdaj in kako bo razrešena, kako je skoraj lastnoročno zrušila vlado, kaj skriva v magnetogramu, zakaj jo Pahor tako odločno brani in ne nazadnje, kaj prinaša reforma tožilstva, so vprašanja, na katera je odgovarjal minister za pravosodje, ki ga predsednik vlade zdaj spet podpira.

Dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport

Dr. Igor Lukšič je vladni resor za šolstvo in šport prevzel kot profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in tudi kot podpredsednik Socialnih demokratov, ki je bil pogosto kritičen do svojega predsednika Boruta Pahorja. Visoko funkcijo v stranki je medtem izgubil, še vedno pa je kritik vlade, čeprav v njej sedi tudi sam. Z njim smo se pogovarjali o reformah, ki čakajo naše izobraževanje, pa tudi o aktualnih političnih temah. Tudi denimo o konfliktu Brezigar-Zalar.

Jelko Kacin: “Imamo pravico, da ne tonemo”

> Še nobena slovenska vlada ni bila pred takšnimi preizkušnjami, kot so izzivi globalne finančne in gospodarske krize ob tem, da smo del evroobmočja, del Evropske unije in da imamo kot enakopraven del Evropske unije tudi precej mednarodnih obveznosti. Za to je nujna izjemno dobra koordinacija, potrebno je projektno sodelovanje in seveda tudi prepričljivo komuniciranje z različnimi javnostmi, domačimi, tujimi.

Razbijalec mitov

Edzard Ernst je pred 17 leti zapustil ugleden položaj, ki ga je imel na dunajski medicinski fakulteti, in se preselil v Veliko Britanijo. Tam je na Univerzi v Exeterju ustanovil oddelek za komplementarno medicino in postal prvi profesor komplementarne medicine na svetu. Zdravilci so bili najprej navdušeni nad tem, da njihova stroka dobiva znanstveno zaledje, a to navdušenje je hitro splahnelo. Nasprotno velja za zdravnike. Dr. Ernst se je odločil, da bo raziskal učinkovitost alternativnih terapij, pri tem pa si je za dokazovanje učinkovitosti postavil enaka pravila, kot veljajo v uradni medicini. Danes velja za eno največjih avtoritet na svojem področju. Je avtor več kot 700 znanstvenih člankov, pred dvema letoma pa je z znanim britanskim poljudnoznanstvenim piscem Simonom Singhom izdal knjigo Trick or Treatment?, v kateri sta skupaj predstavila znanstvene dokaze o (ne)učinkovitosti posameznih alternativnih terapij. Lani je izšel slovenski prevod knjige Zdravilo ali slepilo?. Komplementarna medicina je najpogosteje opredeljena kot raba alternativnih terapij za dopolnitev postopkov uradne medicine, izraz alternativna medicina pa naj bi označeval enake terapije, kadar se uporabljajo kot nadomestek za uradno medicino. Dr. Ernst sicer pravi, da se mu ne zdi preveč koristno govoriti o definicijah, sploh na področju, kot je komplementarna/alternativna medicina, kjer se posamezni terapevtski postopki tako zelo razlikujejo med seboj. Koristneje je govoriti o posameznih terapijah, poudarja.

Philip Cordery: »Desne vlade so zapustile socialnim demokratom katastrofalno zapuščino«

Francoz Philip Cordery (44), pravnik in ekonomist, je leta 1985 postal član Francoske socialistične stranke. Od leta 1992 do 1997 je bil generalni sekretar Evropskih mladih socialistov, nato vodja oddelka za zunanje zadeve francoskih socialistov. V letu 2004 je postal generalni sekretar druge najmočnejše stranke v evropskem parlamentu, Stranke evropskih socialistov (PES). Prejšnji teden se je mudil na obisku v Ljubljani in to po srečanju socialno demokratskih in socialističnih strank držav nekdanje Jugoslavije.

Prof. dr. Rajko Kenda o reformi zdravstva

Potem ko je Borut Miklavčič zaradi zdravstvenih težav napovedal umik s položaja ministra za zdravje, je bil nekaj časa v igri za njegovega naslednika prof. dr. Rajko Kenda, a je povabilo predsednika vlade po premisleku zavrnil. Kenda je strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana in predsednik zdravstvenega sveta, najvišjega strokovnega posvetovalnega organa ministra za zdravje. Ker je s tem ministrova desna roka, ima pomembno besedo tudi pri sedanji reformi zdravstva. Njegov odgovor na čedalje večje likvidnostne težave zdravstvene blagajne je enostaven: premišljena racionalizacija in dotok svežega denarja.

Radovan Hrast, partizan in zapornik na Golem otoku

Radovan Hrast, ki se je leta 1931 rodil v učiteljskem zakonu Lojzke in Oskarja Hrasta v Bukovščici v Selški dolini, danes živi upokojensko življenje v Šmartnem pri Ljubljani. Njegova življenjska pot je razburljiva in polna žalostnih, pa tudi svetlih obdobij. Bil je eden najmlajših slovenskih partizanov. Po vojni je najprej končal nižjo gimnazijo, se udeležil mladinskih delovnih brigad in bil na poti, da konča pomorsko šolo na Reki. To pa mu je preprečil spor Jugoslavije s Stalinovim informbirojem, ko so ga nedolžnega, kot še marsikoga drugega, poslali na Goli otok. Po štirih mesecih so ga izpustili, nato pa ga je prijatelj, sicer sodelavec vojaške obveščevalne službe, nagovoril k pobegu v Italijo. Bilo je januarja 1951. Radovan Hrast je bil obsojen na dve leti življenja na Golem otoku. Povratniki so bili deležni še hujše torture. Po dveh letih se je vrnil domov in se zaposlil v gospodarstvu. Pa tudi na morje je spet odšel in kot pomorščak obplul ves svet. Pri nas je prvi pisal o dogajanju na Golem otoku in v osemdesetih letih spodbudil proces rehabilitacije taboriščnikov z Golega otoka, na katerem je Titova oblast izolirala svoje nasprotnike in Stalinove privržence. Radovan se še danes vrača na Goli otok, ki velja za najhujšo povojno mučilnico. Tam se spomni revežev, s katerimi je lomil in prenašal kamenje, lakote, žeje in nečloveških odnosov med ljudmi. A vendar ne sovraži nikogar.

Boj za delo

Dr. Darko Štrajn je filozof, ki je zaposlen na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Nekoč je bil eden od vodilnih posameznikov študentskega gibanja, ki je maja 1971 zasedlo Filozofsko fakulteto