-
Pojem se lahko prevede v vse vsaj nekoliko razvite jezike, je pa svetovno znan v tej svoji inačici. Znan in neznan. Nikomur še ni uspelo pojasniti, kaj točno pomeni, izgovori pa se skoraj vedno s prepričanjem, da esteblišment stoji nad vsem drugim v državi, da ureja tok zgodovine narodov čez glave političnih strank.
-
EU preživlja nekakšno mirno obdobje pred viharjem. Finančni ministri so na začetku tega tedna z relativno lahkoto opravili s četrtim popravljenim predlogom nove Pogodbe za stabilnost, koordinacijo in upravljanje z ekonomsko in monetarno unijo. Sredi akutne dolžniške krize držav dobivamo proceduralni pravni akt s fiskalnimi pravili in nejasno izvedbo. Hkrati pa EU stoji pred novo recesijo, grška dolžniška kriza je še vedno tempirana bomba, bančni sistem je v težavah, trg državnih obveznic pred zlomom, bonitetne ocene evroskupine padajo … EU preprosto še vedno nima operativnega ekonomskega načrta za rešitev krize, vmes pa smo izgubili veliko političnega leska in potrebne legitimnosti.
-
27. 1. 2012 | Mladina 4 | Javna pamet
Stranke, ki sestavljajo drugo Janševo koalicijo, soglašajo, da njihovo vladanje ne bo ukvarjanje z ideološkimi temami. V parlamentu se ne bodo igrali partizanov in domobrancev. Šli se bodo združevanje ministrstev, strukturne reforme, ožemanje proračuna … O enem pa so si s prihodnjo opozicijo edini: pridni kurjači nemškega vlakovodje bodo. Slovensko ustavo kanijo dopolniti z »zlatim pravilom«: to bi do decimalke natančno v odstotkih predpisovalo zgornjo mejo, do katere se sme zadolžiti slovenska država. Ta zamisel kot preprosto številko izraža ideološko revščino in nesamostojnost novoizvoljene slovenske oblasti.
-
To soboto bomo najverjetneje znova dobili Janševo vlado. Večina volivcev je ni hotela. Na vrh so jo pripeljali tesen volilni izid, Pahorjev ego, Jankovićeve nerodnosti, Virantovo blefiranje in še kaj.
-
Sovraštvo v besedi in s sekiro v roki
Potem ko je pet strank SDS, DLGV, SLS, Desus in NSi potrdilo koalicijsko pogodbo, je od vloge modrega vladarja odstopil predsednik Danilo Türk, saj je nejevoljen sporočil, da sam ne bo več predlagal imena mandatarja, kandidat Janez Janša, pa da je po njegovem nelegitimen. Tokrat se je dogodilo prvič, da je državni predsednik najprej favoriziral dva kandidata, ki sta mu bila blizu, po njuni zavrnitvi pa ni potem predlagal tretjega, ki se mu obeta poslanska podpora.
-
Čeprav je kronanje koalicijske pogodbe zasenčilo nastop predsednika republike Danila Türka, se je treba ustaviti ob njegovi odločitvi, da ne bo niti formalno predlagal Janeza Janše za mandatarja za sestavo vlade. To vseeno, torej kljub vsemu, kar Janša je in predstavlja, ni bila lahka odločitev. S tem je predsednik republike dal jasno sporočilo tako volivcem kot tudi mednarodni javnosti. Janši pa je vzel pomemben del legitimnosti. Sporočil je, da bo sicer imenovanje Janše za mandatarja legalno, vendar pa je nanj položil trdo senco.
Iskanje brez piškotkov ni možno
