-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Za naročnike
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Žive meje Za naročnike
Ntoko / Sanje o starem ekonomskem redu
Treba mu je priznati, Trump se je lotil občudovanja vrednega projekta, ki bi ga verjetno morali podpreti, če bi se tega lotil kak socialist: sesuti hoče neoliberalni globalni red. Dobro, pri tem ga res poganja butasto prepričanje, da so ZDA žrtev globalne goljufije, ker jim druge države več prodajo, kot od njih kupijo, a če hoče človek zaradi tega raztrgati trgovinske sporazume in zaščititi domače delavstvo, kdo smo mi, da bi mu nasprotovali? Dejstvo je, da megalomanijak, ki mu je vseeno za razpoloženje volivcev in še bolj vseeno za usodo njegove stranke, danes lastnoročno razbija prostotržni globalni kapitalizem. Mar ni lepo, da hoče na Zahod vrniti proizvodnjo? Ali ni s tem razjezil globalne elite in razveselil sindikatov? Verjetno bi moralo nas levičarje to spraviti v zadrego … je treba zdaj navijati za novo ekonomsko politiko in s tem vladavino skrajnega desničarja ali pa nasprotovati desničarju in navijati za ohranitev neoliberalnega reda?
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Ekonomija Za naročnike
Začenja se nova zgodovinska doba, ekonomsko nepredvidljiva in politično nepravična
Štiri desetletja je neoliberalna globalizacija gnetla svetovno gospodarsko ureditev z liberalizacijo in deregulacijo zunanjetrgovinskih tokov. V ozadju tržnih procesov se je socialna država topila skupaj z ledeniki, družbena neenakost v državah OECD pa je rasla v nebo. Neoliberalni kapitalizem je socializem za bogate. Prevlada finančnega kapitala zahteva trdnost institucij, ne pa tudi odgovornosti. Temu se bolje prilegajo avtoritarne oblasti kot demokratične. Zato je neoliberalizem povezal globalni korporativni svet z avtokracijami, tudi z vzhajajočim neofašizmom. V tej strupeni mešanici ekonomskega nacionalizma in skrajno desnega populizma so pristale tudi ZDA. Trump zato ni nerodna izjema, temveč zoprno pravilo, ni politična deviacija ZDA, temveč njihova dejanska podoba. Toda njegov ekonomski problem niso carine, ampak globalni položaj dolarja. Politični problem ni sesutje mednarodnega reda, to je politična kriza ZDA. Usodni primanjkljaj ZDA je dejansko nekonkurenčnost njihove »liberalne demokracije«.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Kolumna Za naročnike
Revolucionar / Janša napoveduje nov ustavni red
Sodba v zadevi Trenta ne bo v ničemer omajala tradicionalnih Janševih volivcev, to je zvestoba do groba. Na srečo je število teh političnih vernikov omejeno.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Pamflet Za naročnike
Komentar / Dan ali trije dnevi?
Smrt papeža Frančiška je prinesla žalost med kristjane, medtem ko so politični voditelji kar tekmovali, kdo bo razglasil daljše žalovanje. Italijanska vlada je razglasila pet žalnih dni, dva več kot ob smrti papeža Janeza Pavla II., medtem ko je rekorder brazilski predsednik Lula da Silva, ki je zapovedal kar sedem dni žalosti; v svojem populističnem stilu, da se še dodatno prikupi vernikom, je pred dvema desetletjema odredil sedemdnevno žalovanje že ob odhodu Janeza Pavla II. Celo slovenski premier Robert Golob je doživel čudežno preobrazbo, saj je zdaj razkril, da v vrednote, ki jih je zagovarjal umrli papež, tudi sam verjame, in napovedal, da bo vlada razglasila kar tri dni žalovanja. Neverjetni preobrat - Janševa vlada se je l. 2005 Janezu Pavlu II. poklonila z enodnevnim državnim žalovanjem. No, Golobove besede so veljale le slab dan, njegova vlada je njegovo napoved delila s tri in za dan žalosti določila soboto.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Dva leva Za naročnike
Odkar je Rupar začel okoli sebe zbirati gnevno ljudstvo, ki ga je poimenoval z generičnim imenom upokojenci, je bilo najbolj fascinantno, kako so, s prvim med njimi vred, delovali mladostno in nabildano. Res nenavadno, če pomislimo, da gredo levi liberali v penzijo stari in betežni, Ruparjevi pa, sodeč po posnetkih z zborovanj, pokajo od zdravja. Dobro, sam Rupar (letnik 1960) je očitno hitro dosegel status upokojenca. Morda je imel za čas, ko je sedel v zaporu, benificirana leta.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Uvodnik
Kaj je ena največjih težav majhne države, kot je Slovenija? Da ima izjemno omejene vire in enako omejeno moč. A najšibkejše so majhne države na področju, ki je hkrati najpomembnejše: imajo zelo majhen kadrovski bazen. Na vsakem področju je le nekaj strokovnjakov.