-
Zdelo se je, in se še zdi, da nam ni treba čutiti zaskrbljenosti, če se v Nemčiji kdo drzne omeniti vodilno vlogo svoje države. Res je to mogoče zaslediti v najboljših nemških časopisih. Zakaj naj to ne bi bilo mogoče, in to prav na celini, kjer se z demokracijo ponašajo že od druge svetovne vojne? Najnovejše izjeme, kot je Orbanova dežela, nas ne morejo resno skrbeti. Saj so Madžaru že zažugali, poleg tega je vprašanje, ali mu bodo dali izredno potrebna posojila. In vendar …
-
Slovenija po vseh povolilnih zapletih dobiva novo vlado, ki je taka kot vse dosedanje, brez posebnih presežkov in z nekaj pomanjkljivosti. Sestavljajo jo večinoma karierni politiki, pa tudi nekaj strokovnjakov s političnimi izkušnjami. Bolj politično kot strokovno uravnotežena ekipa je pred enim najtežjih politično-ekonomskih mandatov. Koalicijska pogodba sicer ponuja splošne usmeritve, toda težave tičijo v podrobnostih in konkretnih namerah. Prvi kamen spotike se je že pojavil pri zmanjševanju in novem razrezu ministrstev. Drugi prihaja z rebalansom proračuna in fiskalnimi poročili Bruslju, tretji zadeva konkretne poslovne in finančne odločitve, ki so že na mizi. Dejansko bo morala vlada izjemno hitro sprejeti letni načrt dela in verodostojen program reform. Tako kot obljubljajo politiki v svoji koalicijski pogodbi.
-
10. 2. 2012 | Mladina 6 | Javna pamet
Če bi bila hotela nova koalicija privarčevati pri stroških izvršne oblasti, bi bila posegla v tista ministrstva, ki obračajo največ denarja in imajo največ zaposlenih (recimo finance). Tega seveda ne bi naredila brez poprejšnjih raziskav, ki bi vsako ministrstvo obravnavale posebej, saj so področja njihovega dela dovolj različna, da so pavšalni ukrepi lomastenje slona po porcelanu. Gospodinjski argument, da so privarčevali plače šestih ministrov, pozablja na stroške reorganizacije. Še čudno, da niso omenili, kako bodo nove celostne podobe veleministrstev s honorarji za oblikovalce prispevale k ohranitvi slovenske kulturne identitete, s plačili tiskarjem pa k izhodu iz krize. Če bi bil razlog ukinjanja ministrstev res racionalizacija, bi se morali veliko prej odpovedati samostojnemu ministrstvu za Slovence po svetu kakor pa kulturnemu ali okoljskemu. Zato se raje vprašajmo, kakšno korist je komu res prinesla prva epizoda nove parlamentarne nadaljevanke.
-
Ni dobro takoj na začetku novo vlado povsem odpisati. Vsaka je sprva do neke mere neznanka. In množično odpisana vlada bo javnost odpisala tudi sama in vladala slabše, kot bi lahko, saj pred njo nima česa izgubiti.
-
Novemu parlamentu je z ukinitvijo samostojnega ministrstva uspelo nekaj povsem nepričakovanega. Spodbudilo je kulturnike k družbeni angažiranosti. Podpisujejo peticijo in na medijske strani so spet prišla razmišljanja o pomembnosti kulture. Skoraj deset tisoč podpisov je impozantna številka, ki daje priložnost prihajajoči vladi, da jo vzame zares, ji prisluhne in se zapiše v zgodovino kot vlada, ki je svojo prvotno odločitev predrugačila in ponovno vzpostavila samostojni vladni resor kulture.
-
Omikanega človeka ne prepoznamo po tem, da globoko ceni kulturo in umetnost. Raven ga dela omikanega. In na drugi strani: nič bolj ne jezi neomikanega človeka kot prav kultura. Kultura je njegov vir negotovosti, je svet, v katerega si vstopnice ne more kupiti – ker si vstopa ni mogoče zagotoviti z nakupom iPada ali z bleščečim belim džipom. Lahko prehodi vse galerije sveta, obišče zvezdniške predstave, pa ne vstopi v ta svet. Lahko celo občuduje, a to je tuje, dolžnostno občudovanje.
Iskanje brez piškotkov ni možno
