• Veselice v hudih časih

    Nekoč smo mislili – zelo dolgo je bilo tako in zelo spoštljivo smo razmišljali o tem –, da so festivali nekaj veličastnega, zaradi česar prireditelji in okolica, kjer festivali potekajo, pridobijo širino, skorajda bi rekel nekaj svetovljanskega. Pa ni tako. Kot toliko drugih stvari v današnjih časih lahko tudi festivale podomačimo. V naši deželi jih zdaj prirejajo tako rekoč v vsaki vasi. Z resnimi vložki ali pa tudi brez njih. Hudi časi? Saj so, še kako, in koliko ljudi se s težavo prebija skoznje. A festivali so, vedno več jih je, veselja ne manjka.

  • Ponudba Maria Draghija

    ECB je v začetku septembra vendarle prestopila pričakovani političnoekonomski rubikon. Draghijev reševalni načrt za odpravo evropske finančne krize pomeni troje. Razpad evroobmočja in opustitev evra nista in ne moreta biti evropska alternativa. Monetarni vzvodi za odpravo krize so ekonomsko najbolj logični in politično najmanj oportuni. Politična koncentracija moči ECB slabi Berlin in povečuje vpliv Pariza in Rima. Toda Draghijev političnoekonomski poker nosi s seboj tudi tveganja. ECB prevzema politično odgovornost za reševanje EU, nevarno se zožujeta nemški manevrski prostor in vpliv, hkrati pa odkupi obveznic problematičnih držav in lajšanje stroškov zadolževanja ne bodo dovolj za rešitev evra.

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Javna pamet

    Ideološka tema

    Ni čudno, da se gledanost nacionalke bliža ledišču. Mojster, ki gosti strankarske prvake, se jih loti kot izganjalec hudiča in spraševalec na izpitu: gospod veljak, priznajte! Povejte takoj! Ste že prepozni, jemljem vam besedo, čez tri sekunde bo konec sveta, potem pa oglasi, nova tema in spet isto. Gostje pa bi samo radi naredili vsak na svoj del občinstva vtis, da je med desetimi novimi pripravami za trenje orehov in lupljenje jajc njihova edina genialna, drugi so goljufivi kramarji. Znašli so se na izpitu, kjer ne morejo do besede. Uspeh je povedati do konca vsaj en cel stavek, ko te kar naprej prekinjajo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Kolumna

    Renesansa socializma?

    Evropa kljub krizi sedi na bogastvu – zasebnem. Tu živijo dobri trije milijoni milijonarjev, zasebno bogastvo v zahodni Evropi pa je vredno celih 27 bilijonov evrov. Premoženje zasebnikov v posamičnih državah nekajkrat presega njihov BDP. Hkrati se to bogastvo kopiči v vedno manj rokah; v Nemčiji na primer ima desetina najbogatejših prebivalcev dve tretjini vsega bogastva v državi. To zgoščanje bogastva v rokah peščice spremljajo širjenje revščine, usihanje srednjega razreda, naraščajoča neenakost.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Pamflet

    Glasovi ljudstva kot grešni kozel

    Predlog predsednika državnega zbora Gregorja Viranta o drastičnem skrčenju pravic do referenduma dobiva ustavno večino poslancev. Projekt je sistematičen, saj odpravlja možnost, da bi lahko 30 poslancev ali Državni svet vložili referendumsko zahtevo, in ohranja samo civilno pobudo. Toda tej ne bo več zadoščalo 2.500 podpisov, zbrati jih bo treba štiri krat več, vendar ne več samo na papirju, temveč overovljenih na upravnih enotah. Po novem bo referendum onemogočen tudi pri temah fiskalnih zakonov etc. Na samem referendumu pa naj bi bil nujni predpogoj še 35 odstotni kvorum vseh volilnih upravičencev.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Dva leva

    Konec sveta?

    Menda naj bi pred davnimi časi Maji napovedali za letošnje leto konec sveta. Poznavalci majevske kulture pravijo, da je to neumnost, da gre zgolj za iztek nekega koledarskega cikla. Torej, nesmiselno je pripisovanje napovedi Majem. To pa ne pomeni, da je apokalipsa izključena.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Mediji, spet

    Spet se začenja politični medijski ples – in spet se tisti, ki bodo njegove glavne žrtve, torej novinarji, zaradi katerih se v imenu gledalcev, poslušalcev in bralcev vse dogaja, vedejo, kot da ne vedo, kdo jim trka na okno in da trka prav njim. Ker če bodo morda tiho, jih ne bo oplazilo? Pa jih bo. Tako kot je kulturnike, profesorje in druge, ki se jih je vlada lotila zaradi političnih in ideoloških namenov.