Jurij Gustinčič

5. 7. 2013  |  Mladina 27  |  Pod črto

S totalitarizmom nad totalitarizem

Iz kopice spominov, ki se z leti vedno bolj množijo (nekateri pa zginevajo), se mi je ob nenavadni proslavi državnega praznika obudil spomin na gosta, ki sem ju pred več kot pol stoletja spremljal ob njunem obisku Jugoslavije: župana Edinburga, doslednega torijca, in šefa njegove laburistične opozicije v mestnem svetu. Mislil sem, in z mano tisti, ki so mi to nalogo zaupali, da ne bom imel lahkega dela. Kako držati skupaj takšna nasprotnika, da enega ali drugega iz ideološkega ali političnega razloga ne izgubim iz programa! Moja nevednost je bila brezmejna. Nasprotnika na domačem prizorišču sta se izkazala za velika potovalna prijatelja, šalila sta se celo na račun svojih prepričanj, skupaj smo ostajali tudi vse večere. Odnose med strankami sem si do tedaj predstavljal precej drugače.

dr. Bogomir Kovač

5. 7. 2013  |  Mladina 27  |  Ekonomija

Balkan

Vstop Hrvaške kot 28. članice EU je pomemben in hkrati protisloven dogodek. Na eni strani dokazuje, da sta EU in Hrvaška tudi v kriznih razmerah sposobni razvojnih sprememb, hkrati pa nova evropska širitev ni magična rešitev niti za EU niti za Hrvaško. Slovenija je s hrvaškim pristopom pridobila, nekaj več bo obojestranskih poslovnih priložnosti, boljša bo mobilnost ljudi, višja bo kultura sodelovanja. Toda stari problemi ostajajo, od meje do NLB, zato bo EU kot skupna hiša zgolj nova možnost za njihovo učinkovitejše reševanje.

Jože Vogrinc

5. 7. 2013  |  Mladina 27  |  Javna pamet

Totalitarni simboli?

Najočitnejši izraz zatohlosti slovenske uradne politične scene je, da se ne neha cufanje med parlamentarno desnico in levico glede tega, kateri simbol lepše prihodnosti iz časov, ko se levi in desni petelinčki še niso rodili, je nesprejemljiv. Desnica je nespravljiva in se proti totalitarizmu bojuje totalitarno: odreka pravico do lastnih simbolov boja tistim, ki so se za svobodo svojega ljudstva borili pod rdečo zvezdo. Njena vera je malikovalska, poganska: čeprav vemo, za kaj so se veterani pod rdečo zvezdo bojevali, desni malikovalci za nazaj zanikajo vrednost boju pod napačnim simbolom. Izbira simbola je desnici pomembnejša od realnosti boja in njegove vsebine in cilja. Levica je, kakor vedno, spravljiva. Sklene kompromis in žrtvuje en simbol, da ohrani drugega: rdeča zvezda ni totalitaren simbol, srp in kladivo pa sta. Ne opazi, da s takim kompromisom privoli v tezo, da je neki poljuben simbol sam na sebi totalitaren. Desnici popusti v bistveni točki, namreč v fetišističnem prepričanju v togo povezanost med simbolom in vrednotami, ki jih simbol izraža. Če ima namreč desnica prav, ima simbol neznansko moč, da za nazaj spremeni zgodovinsko resnico. Izniči, kaj je simbol pomenil tistim, ki so vanj verjeli, na temelju tega, da desnica o simbolu danes trdi, da ta vedno in neizogibno, kadarkoli in kjerkoli v zgodovini, ne glede na uporabnike, pomeni isto.

Janko Lorenci

5. 7. 2013  |  Mladina 27  |  Kolumna

Nihanje

Pred kratkim je izšla knjiga mojih kolumn, objavljenih v Mladini (Trije krogi jeze). Pisane so bile za posamične dogodke, situacije, delčke dogajanja. Ko jih vidiš zbrane na kupu, pa postanejo nekakšna celota in potem se nekatere stvari za nazaj pokažejo jasneje.

Bernard Nežmah

5. 7. 2013  |  Mladina 27  |  Pamflet

Pod peto malomarnosti

Konec prejšnjega tedna je premierka sporočila, da bo v začetku tega tedna prvi del slabih terjatev NLB prenešen na »Slabo banko«. Potem se je dogodil črni torek, ko so mediji objavili, da s prenosom ne bo nič, saj ga mora vsebinsko najprej pregledati in potrditi še zunanji neodvisni cenilec. Preprosto – EU slovenski vladi ne zaupa. Besede Alenke Bratušek imajo življenjsko dobo, ki šteje natanko štiri dni. So torej osrednji dnevni mediji v udarnih prispevkih izpostavili neverodostojnost predsednice slovenske vlade? Nak, nacionalka jih denimo v napovedi večernega dnevnika sploh ni omenila, oddajo pa je začela z objavo pomanjkljivosti, ki so jih inšpektorji našli pri nadzoru pekarn.

Vlado Miheljak

5. 7. 2013  |  Mladina 27  |  Dva leva

Gospodarjev odposlanec odhaja

Morda veste kdo je Werner Burkat? Kdo je Pierre-François Mourier? Kdo je Andrew Page? Zelo verjetno ne. Prvi je veleposlanik ZR Nemčije v Sloveniji, drugi veleposlanik Republike Francije, tretji veleposlanik Združenega kraljestva. Torej veleposlaniki pomembnih evropskih držav in partneric Slovenije. Ne poznate jih, ker daleč od medijev in cirkuških predstav profesionalno opravljajo diplomatsko misijo v deželi gostiteljici.

Grega Repovž

5. 7. 2013  |  Mladina 27  |  Uvodnik

Lahko gleda stran

Slovenija je v svoji novejši zgodovini doživela štiri procese, ki so prinesli temeljno prerazporeditev premoženja. Vsakič je skupina ljudi z vplivom na politiko izredno obogatela.