-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Dva leva
Z napovedovanjem prihodnjih in bodočih dejanj je res hudič. Optimistične napovedi imajo to slabo lastnost, da se praviloma ne uresničijo. Katastrofične pa obratno, da se praviloma uresničijo. Januarja letos sem v Mladini (št. 4) zapisal, da »slabe banke verjetno ne bomo dobili. Nič hudega. Čisto dovolj je, da imamo slabo vlado, slabo cerkev in navsezadnje tudi slabo opozicijo«. Optimistična napoved o slabi banki je kajpak napačna. Pesimistična ocena slabe vlade, opozicije in kajpak cerkve pa še bolj drži kot takrat, ko je bila zabeležena. Dejstvo, da je bila takrat na oblasti Janševa vlada in da je bila glavnina formacije sedanje vladne koalicije takrat v opoziciji, ne spremeni ocene. Vlada je preprosto zanič, opozicija pa tudi. Ne glede, kdo trenutno zavzema posamezno vlogo. Ob tej ugotovitvi je paradoksno še zlasti to, da so ljudje podpirali spremembo vladne koalicije tudi zato, da bi preprečila formiranje slabe banke, razgrajevanje socialne države ter sezonsko razprodajo javnega dobrega. Sedaj vse to, s čimer je grozila Janševa vlada, udejanja vlada Alenke Bratušek.
-
17. 8. 2013 | Mladina 33 | Uvodnik
Kot se je treba upreti vsakemu poskusu, ki današnje ideje o novem socializmu tlači v primerjave s slovenskim in jugoslovanskim socializmom, je treba enako trdo zavrniti tudi preveč romantične opise tistega socializma in samoupravljanja. Slovenski in jugoslovanski socializem nista bila dobra, niti na pol dobra politična sistema (namenoma ju razločujemo, pa čeprav morda četrt stoletja kasneje niti ne delujeta tako vsaksebi). Pri opisovanju tistega časa se zato velja držati kar opisov iz prav tistega časa.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Pod črto
V starih, ne prav dobrih časih, ko sta si nasproti stali edini supersili, ZDA in SZ, so bili trenutki, ko je človeštvo ugibalo, ali nas ne čaka sodni dan. Mislim na jedrski spopad. Časi so nas naučili veliko mirneje sprejemati obstoj jedrskega orožja. Resne analize bi najbrž potrdile sum, ki so ga nekateri že davno gojili, da nevarnosti jedrskega spopada med Američani in Rusi sploh ni nikoli bilo. Niti v času kubanske krize ne. Hruščov bi svoje ladje na poti v Havano zadnji hip ustavil. Kennedy pa ne bi pritisnil na gumb – tisti gumb, ki je po atentatu v Washingtonu obležal v aktovki na cesti ob ranjenem Reaganu.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Ekonomija
Novi dogovor med EU in Kitajsko o uvozu solarnih panelov je dokaz novih postkriznih razmerij moči. V globaliziranem svetovnem gospodarstvu je svobodna mednarodna trgovina eden ključnih motorjev rasti, blaginje in miru. Sedanja kriza je marsikaj postavila na glavo. Pogajanja in spori o mednarodni trgovini tečejo povsod, med ZDA in EU, med EU in Kitajsko. EU, neenotna in notranje oslabljena, bo najverjetneje izgubila večino teh globalnih bitk. In to je lahko usodno.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Javna pamet
Omenjanje Slovenije kot druge Švice je v medijih in v politiki pogosto, omenjanje Švedske kot zgleda za posnemanje pa še bolj. Priložnosti so vseh vrst. Vsaka trenutna opozicija in marsikateri menda neupoštevani strokovnjak se pridušata, da bi bila Slovenija »druga Švica« ali »druga Švedska«, če bi bile slovenske vlade poslušale njih. Švica in Švedska sta pri tem retorični pomagali, neobvezni prispodobi uspešnosti. Kot taki sta politično fantaziranje in ju ne jemljemo resno.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Kolumna
Kriza nam vsiljuje vprašanje, ali smo Slovenci neumen narod, skupnost, država. Marsikaj govori za to. Dva preprosta primera: z razvejenim sistemom kolesarskih stez bi brez hudega finančnega, organizacijskega in miselnega naprezanja pospešili razvoj turizma, nekaj naredili za zdravje, ublažili prometne težave. Drugi primer: namakanje. Tepejo nas suše, vode za namakanje je dovolj, zgodi pa se nič, še naprej sadimo koruzo na pesku, se gremo kmečke upore, smo prehransko vedno bolj nesamozadostni itd.
Iskanje brez piškotkov ni možno
