• Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 9. 2013  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Sestrične iz ozadja

    Če te dni obiščete spletno stran Slovenske demokratske stranke, vas pozdravi napis Janša: Posnetek zaključne besede, Patria, 3. 6. 2013, ki se izmenjuje z drugim napisom Številne podpore predsedniku SDS Janezu Janši. Kako prepoznate nekoga, ki je v stiski, ker ve, da ga je nekaj polomil? Preveč počne. Preveč se trudi. Preveč se brani in brca. Tudi, ko je zatišje. Je ali preveč prijazen in uslužen ali pa preveč napadalen. In Janez Janša zadnji mesec brca, se repenči, rohni, jeza gre od povsod. Seveda je jasno, zakaj: te dni naj bi do naslovnika in v javnost prišel pisni odpravek sodbe v zadevi Patria. Doslej je z besedami sodnice, ki je vodjo opozicije obsodila na zaporno kazen, manipuliral v svojem slogu, tožilca pa zasmehoval in ga poskušal diskreditirati. A vsakič znova, ko pride kaj uradnega ali novega, mu zgodba spet malo razpade. Pisna sodba, kjer bodo dokazi našteti in razvidni, mu bo še bolj zmanjšala manevrski prostor za manipulacije v slogu, da ga obsojajo za dejanje ob neznanem času in na neznanem kraju.

  • Maja Novak

    Maja Novak

    6. 9. 2013  |  Mladina 36  |  Ihta

    »Normalen dan med tednom«

    Besedo »debil« od imena podjetja Debitel ločujeta le dve črki in že bežen ogled televizijskih reklam za Debitelove naročniške pakete nam pove, zakaj je tako. Saj ne, da bi me pri teh filmčkih motili dokaj bukovi namigi na seks, kakršni se normalnim ljudem najkasneje v šestem razredu osnovne šole ne zdijo več duhoviti; pač pa jim pravi pravcati pridih grozljivke daje dejstvo, da se v njih najrazličnejši nastopajoči pogovarjajo po mobilcih ali si pošiljajo esemese, medtem ko stojijo drug poleg drugega, tako blizu, da bi se lahko dotaknili. A oni si ne izmenjajo niti pogleda, ker so ti prikovani na telefonske ekrančke.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    6. 9. 2013  |  Mladina 36  |  Hrvaška

    Reševanje vojaka partije

    Dramolet, ki je zdaj na sporedu že dva meseca, je resnično zanimiv, saj v njem merita moči hrvaška in bruseljska birokracija, nastopajo pa tudi stranke vladajoče koalicije. Predstava se je začela, ko je Hrvaška kot kak mali prevarant skušala izigrati dogovor o uveljavitvi evropskega naloga za aretacijo brez časovnih omejitev in je le dan pred vstopom v Evropsko unijo sprejela zakon, po katerem naj bi imeli tudi zločini, nič drugače od živilskih izdelkov, rok trajanja. To naj bi pomenilo, da političnih ubojev, zagrešenih pred letom 2002, ne bo preganjala, kar je pravzaprav prozoren poskus, da bi preprečila izročitev Josipa Perkovića, nekdanjega šefa Službe državne varnosti, zloglasne Udbe, Nemčiji, kjer je bil obtožen zaradi sodelovanja pri uboju nekega hrvaškega disidenta.

  • Umiranje na obroke

    Sredi počitniškega poletja je najprej Eurostat objavil podatke o skromni pozitivni gospodarski rasti evroskupine. Evropski politiki so pohiteli z napovedmi, da je recesija v EU vendarle premagana. Toda njihove predstave o reševanju krize so še naprej zgrešene. Na drugi strani se je v primerljivem obdobju v Sloveniji nadaljevalo zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Vladi ekonomski zasuk ne uspeva, niti glede drugačne ekonomske politike niti sistemskih sprememb, njeni ukrepi izgubljajo politično legitimnost. Bratuškovi in njeni vladi se politično-ekonomski čas izteka. Vstajniška jesen in Bruselj ju bosta najverjetneje pokopala.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    6. 9. 2013  |  Mladina 36  |  Kolumna

    Premierka

    Alenka Bratušek zaseda najvplivnejši položaj v državi. Vendar se o njej kot premierki in političarki v bistvu ve malo, pač tudi zato, ker je na oblasti in v politiki razmeroma kratek čas. V osnovi je bolj kot posameznica ocenjevana kot sestavni del vlade in stranke. To seveda pomeni, da je šibka premierka z malo individualnosti (če odštejemo njeno fizično podobo). In ker je vlada na slabem glasu, tudi sama ni na dosti boljšem.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 9. 2013  |  Mladina 36  |  Pamflet

    Samovoljna uzurpacija

    Slovenska tiskovna agencija je ob obisku vladne delegacije poročala o obiskih ministrov Stanka Stepišnika in Romana Jakiča v Azerbajdžanu. Potem pa se je po poročilih azerbajdžanskih medijev izkazalo, da je slovensko delegacijo v resnici vodil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je med drugim vodil pogovore tudi s tamkajšnjim obrambnim ministrom!!!!!!!!!!!!!!??????? – Vladni udar, ministre je vodil nekdo, ki sploh ni član vlade. Je temu sledila izredna seja vlade, na kateri so nemudoma odstavili ministra. Nak, ministrski kabinet o tem ni niti razpravljal. Premierke Alenke Bratušek ni motilo, da sta dva njena ministra osebno podrejena ljubljanskemu glavarju in ne njej. Za čuda so celo vedno glasni partnerji, kot so Gregor Virant, Karl Erjavec in Igor Lukšič, ostali tiho, ko najmočnejši človek PS brije norce iz suverenosti vlade. Še včeraj je njegova celotna poslanska skupina podprla Bratuškovo v nejevolji nad Jankovićevim protežiranjem Gašparja Gašparja Mišića, naslednji dan sta njegova ministra demonstrirala Jankovićevo oblast nad vlado.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    6. 9. 2013  |  Mladina 36  |  Dva leva

    Negativna Pozitivna Slovenija

    Se spomnite evforije, ki je še na začetku leta prevevala vstajniško gmajno? Takoj na volitve! Že v jeseni? Nak, v jeseni je prepozno, so se pridušali. Češ, prehodno vlado Alenke Bratušek je treba prisiliti, da razpiše volitve še pred počitnicami. In uspeh bo zagotovljen. Eden bolj izpostavljenih vstajnikov je javno obetal: 70+. No, sedaj je jesen in obstaja resna nevarnost, da se volitve resnično zgodijo. Vstajništvo pa ni kaj bolj pripravljeno, kot je bilo zgodaj spomladi. Zdi se, da se še najbolj konkretno pripravlja nastajajoča stranka Solidarnost, ki se postopoma oblikuje pretežno iz moštva in idej Odbora za pravično in solidarno družbo. Vsekakor pa nagli razpad koalicije in posledično zelo verjetne nove predčasne volitve ne bi blagodejno vplivali na nobenega potencialnega novega udeleženca. In, k njihovi sreči, tudi na veliko večino etabliranih strank ne.