• Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 9. 2013  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Zadnja igra

    Predsednica vlade Alenka Bratušek je ta teden namignila, da se misli potegovati za položaj predsednice Pozitivne Slovenije. V trenutku, ko bo to storila tudi uradno in javno, bo zmagovalka v spopadu z ustanoviteljem stranke Zoranom Jankovićem. Ta jo je pred dvema mesecema izzval z napovedjo, da se bo, ker je nezadovoljen z njo in s smerjo, ki jo je ubrala vlada, skušal ponovno povzpeti na položaj predsednika stranke.

  • Maja Novak

    Maja Novak

    20. 9. 2013  |  Mladina 38  |  Ihta

    Vitez iz Gospejine palače

    Nacionalkine oddaje Dobro jutro ne prenesem, a do zdaj sem o tem sramežljivo molčala, saj sem bila prepričana, da taka, kot je, mora biti. Da je pač namenjena preprostim ljudem, soli zemlje, ki se jim po klenih narodnjaških žilah pretaka domaaača goveja juha in ki v starosvetni blagohotnosti sploh ne opazijo, da je glavna voditeljska zvezda programa pri svojih letih že prerasla otroške oblekice in da ji nobeno koketno čebljanje ne razpiranje oči več ne pomagata, da ne bi bila le še bled plagiat same sebe.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    20. 9. 2013  |  Mladina 38  |  Hrvaška

    Enciklopedija kretenizma

    Strašansko privlačen je, ima moč, zbuja vtis, da je zelo pomemben, odgovoren do skupnosti, omogoča prijetno brezdelje, življenje na svežem zraku ... In če bi potekalo kako tekmovanje v tej disciplini, torej v kretenizmu, bi bili Hrvatje brez dvoma nepremagljivi svetovni prvaki. Poglejte jih samo, kako se zbirajo na cestah in trgih po vsej ljubi jim domovini, oboroženi s transparenti in časom, ki ga imajo očitno na pretek, kako že tedne kričijo v nasprotovanju čisto navadni pisavi, osovraženi cirilici, v kateri hoče izdajalska leva vlada zapisati imena na tistih nekaj državnih ustanovah v Vukovarju na vzhodu države.

  • Ronald H. Coase

    V začetku septembra je v 102. letu starosti umrl Ronald H. Coase, najstarejši Nobelov nagrajenec, ki ga marsikdo uvršča med deset najvplivnejših ekonomistov vseh časov, čeprav večina kvalificiranih ljudi zanj ni nikoli slišala. Postavil je temelje nove discipline ekonomske analize prava in sodobne institucionalne teorije, njegovo razumevanje podjetja in trga, ekonomije in družbe je bilo prevratniško. Od tod skrivnost njegovega teoretskega razodetja in nenavadna zadržanost, s katero je nastopal. Bil je v središču ekonomske ideologizacije trga in hkrati njen nenavadni kritik. V zadnjem intervjuju, leta 2012 za slovito revijo HBR, je zato še zadnjič posvaril, da je treba ekonomijo rešiti pred ekonomisti. Dovolj dober argument, tudi za to kolumno.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    20. 9. 2013  |  Mladina 38  |  Kolumna

    Brbotanje

    Ni vseeno, kako se v državi čustvuje na množični ravni. Tega emocionalnega valovanja seveda ni mogoče znanstveno zmeriti, ankete, knjige in prebivanje v skupnosti pa nam o tem nekaj le povedo. Na splošno se zdi, da v deželi ta čas prevladujejo veliko nezadovoljstvo s sedanjostjo, negotovost in strah pred prihodnostjo ter zmeda glede vseh treh časov, tudi glede preteklosti.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 9. 2013  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Davki in spomenik

    Da prideš v prve minute televizijskih dnevnikov, moraš postati svetovni prvak, doživeti 100 let in napisati obširno pahoriano, celo bivši predsednik Danilo Türk mora za vstop pred kamere imeti vsaj govor ob proslavi začetka gradnje džamije. A obstaja človek, ki mu ni treba storiti nič. Že več kot tri mesece se pojavlja v soju kamer rekoč, da še ne ve, če bo kandidiral za predsednika »Pozitivne Slovenije«. No, ne uporabi vedno istega glagola: enkrat izreče, da se še ni odločil, drugič, da bo še premislil, tretjič, da se bo izrekel pred strankinim kongresom. Zoran Janković, ki ljubljanske volitve dobiva s parolo – »Del«a, je osrednja teve zvezda s tem, da vsakič znova ne dela niti ne pove – nič.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    20. 9. 2013  |  Mladina 38  |  Dva leva

    Minaret brez džamije

    Super, kajne? Cerkev podpira in odobrava gradnjo verskega objekta druge največje verske skupnosti v državi. (Muslimanov je malo več, kot je pravoslavnih, in trikrat več, kot je protestantov.) A mar je res bilo vedno tako ali pa je čas razorožil cerkev? Leta 2004, ko so bili »verski boji«, povezani z vprašanjem džamije, najhujši, slovenska RKC ni kazala nobene solidarnosti ali vsaj razumevanja za tegobe marginalizirane islamske skupnosti.