-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Ihta
Naša družina gre vsako leto na morje. Vsako leto gremo v isti hotel, ker zdaj že vemo, da je tam poceni in da se pri zajtrku lahko tako nabašeš, da ti do večerje sploh ni treba jesti. Tako kaj prišparamo. Vsako leto je enako tudi zato, ker najprej par dni dežuje, potem pa se vsi skregamo zaradi kake neumnosti in do konca fotrovega in matkinega dopusta komaj še govorimo med sabo. Samo, kadar je nujno. In potem smo vsi nekako razočarani nad tem dolgo pričakovanim dopustom. Letos pa je novo to, da sta se tastara počila že doma, in sicer zaradi volitev.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Hrvaška
Začelo se je dobro, z obetavnimi načeli – poštenjem in antifašizmom! – v državi, ki so jo izčrpale neverjetne korupcijske afere desničarske oblasti, so sposobnost vladanja vsi jemali kot nekako samoumevno, toda Hrvaška se krize še naprej drži kakor pijanec plota in je edina država v Evropski uniji, ki še vedno ni izplavala iz recesije. Dobro, socialdemokrati niso ravno sposobni, toda bili smo prepričani, da so vsaj pošteni. Eh, ko bi bilo res tako, pa ni. Pripisano jim poštenje je začelo naglo kopneti, samo obseg korupcije je pri njih nekoliko manjši, tako da nemara res lahko verjamemo, da se odstavljeni finančni minister Slavko Linić ni okoristil z voluntarističnim in selektivnim izvajanjem zakona o predstečajnih dogovorih, ampak je pomembno oškodoval zgolj državo.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Ekonomija
Evropske volitve 2014 obljubljajo drugačnost, dejansko ne pomenijo nobenega pravega politično-ekonomskega zasuka. Ekonomska recesija ni premagana, institucionalne pomanjkljivosti niso odpravljene, politična kriza še vedno traja. Demokratični primanjkljaj je tu logična posledica neliberalne ekonomske agende. Ekonomska divergenca se je s krizo poglobila, EU grozi postopno politično umiranje, razpad EU je danes bližje kot njena reintegracija. Volitve 2014 so prvi korak k možni rešitvi ali propadu sedanjega projekta. Politični čas se izteka in ekonomski kozmetični popravki ne bodo dovolj. Za zdaj EU lahko reši zgolj čudež ekonomske rasti, ki bi znova prekril politične razpoke in skrivnost evropske združevalne ideje.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Kolumna
Zaradi korupcije je bil v deželi, ki besni nad korupcijo, obsojen vrhunski, tako rekoč večni politik. Toda glej čudo: obsojeni ima od obsodbe za zdaj več koristi kot škode. O sodbi se na veliko dvomi, hkrati večina pričakuje, da jo bo Janša na koncu odnesel brez kazni.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Pamflet
Volitve evropskih poslancev so v prvi vrsti generalka pred parlamentarnimi volitvami oziroma najboljša aktualna javnomnenjska anketa priljubljenosti političnih strank. Toda še nikoli nismo prebirali toliko mnenj, ki pravijo, da se je nesmiselno udeležiti nedeljskega glasovanja. Seveda ima državljan pravico do volilne abstinence, vendar pa naj si prej zastavi enostavno vprašanje: če vsakodnevno bentim in politiziram, zakaj bi potem na dan, ko dobim priložnost, da nisem le opazovalec, ampak tudi ustvarjalec politike, svojih političnih ocen ne udejanil z obkrožanjem volilnega lističa?
-
25. 5. 2014 | Mladina 21 | Dva leva
Ni čisto res, da julija ne poznamo volitev. V Kambodži so že bile volitve julija, na Madagaskarju in v Papui Novi Gvineji tudi. In kajpak v Zimbabveju, kjer je za nesmrtnega predsednika Roberta Mugabeja tako ali tako vsak mesec primeren za prepričljivo zmago. Ampak v teh daljnih deželah se zgodijo volitve julija predvsem zato, ker je tam percepcija koledarja drugačna kot v Evropi. No, tudi v Evropi se najde kakšen primer volitev, ki segajo globoko v počitniški julij.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Uvodnik
Odgovor na vprašanje, zakaj je udeležba na evropskih volitvah pomembna, je hkrati odgovor na vprašanje, za kakšen spopad sploh gre v Evropi danes. In zelo jasno ga je v deklaracijo v podporo Aleksisu Ciprasu, kandidatu Evropske levice za predsednika evropske komisije, zapisalo 20 izjemnih evropskih intelektualcev, od Étienna Balibarja, Slavoja Žižka, Costasa Douzinasa, Chantal Mouffe do Tariqa Alija … : »Če obstoječe avtoritarne neoliberalne politike ne bodo odpravljene, Evropo in svet čakajo katastrofalne posledice: nadaljnji razkroj in zaton demokracije, porast revščine in poglabljanje neenakosti, nadaljnje uničevanja naravnega okolja ter neizogiben vzpon skrajno desnih fašističnih gibanj, ki se napajajo iz obupa, rojenega v razmerah brezposelnosti, brezperspektivnosti in socialne prikrajšanosti.«
Iskanje brez piškotkov ni možno
