dr. Bogomir Kovač

5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Ekonomija

Škotska zgodba

Referendum o škotski neodvisnosti, 18. septembra 2014, je izjemen zgodovinski dogodek. Odpira vprašanja večje politične avtonomije pomembnih evropskih regij, napoveduje razpad držav in starih imperijev, napoveduje konec najstarejše politično-ekonomske unije v Evropi. V svetu ekonomskega povezovanja stavi na različnost kulturnih identitet, globalni neoliberalizem podreja tradicionalnemu nacionalizmu. Deluje postmoderno in hkrati anahronistično. Škoti kot v nekdanjih časih svojega razsvetljenstva želijo znova postati politično-ekonomski laboratorij Evrope. Njihove dileme govorijo o usodi EU, v marsičem so naše sedanje in prihodnje ogledalo.

N'toko

5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Žive meje

Revolucionarno

Nič, kot kaže, nas čaka revolucija. Vsi pametni ljudje, ki kaj vedo o trendih, tako pravijo. A pozor, ta revolucija ne bo krvava razredna vojna, pač pa bo revolucija znanja. Pravijo, da nas bo v novo dobo popeljal tehnološki razvoj. Menda smo na pragu velikih sprememb, ki se napovedujejo malodane v vseh panogah. Spremenil se bo način, kako delamo, kako komuniciramo, poslujemo in se zabavamo, to pa bo prineslo čisto novo ekonomsko ureditev. Pozabite na politične razprtije med levimi in desnimi, na razredni in civilni boj! Pozabite na politike, svet zdaj spreminja tehnologija! Drzni mladi inovatorji so pometli z vso to staro ropotijo in odpirajo vrata v nov svet! Ste pripravljeni?

Janko Lorenci

5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Kolumna

Dobri fantje z Zahoda

Britanski politik Arthur Ponsonby je davnega leta 1928 izdal knjigo Laži v časih vojne in v njej analiziral laži in ponarejanja vojne propagande v prvi svetovni vojni. Njegovih deset »zapovedi« vojne propagande se glasi:

Bernard Nežmah

5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Pamflet

Ni ga junaka

Ko se je pred volitvami pojavil kandidat Miro Cerar, je pritegnil s svojo napovedjo, da bo vodil odločno politiko in napravil konec korupciji in nepravnostim. In kaj je bila njegova prva poteza, ko je postal mandatar? Takoj je poklical predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda-Junckerja in potem medijem razkril, da mu je povedal, da izmed slovenskih komisarskih kandidatov podpira le Karla Erjavca in Tanjo Fajon in da kandidatka Alenka Bratušek nima podpore nastajajoče vladne koaliciji.

Vlado Miheljak

5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Dva leva

Kriza identitete

Ne vem, kako je sedaj, a ko sem jaz trgal hlače v šoli, je geografsko Slovenija spadala na Balkan. Oziroma vsaj del na desnem bregu Save. Morda so medtem prestavljali gore in reke, ne da bi nam povedali. A nekaj je že moralo biti, ker nam slovenska Wikipedija piše in riše, da so Balkan oni spodaj. Pač oni, s katerimi so težave. A ko sem hodil v šolo, biti na Balkanu ni bilo breme, ampak prednost. Dobra hrana, dobra glasba, literatura, film … dobre punce, drzni fantje, izjemen kulturni, umetniški in intelektualni potencial, ki je k sreči okužil tudi Slovenke in Slovence. Pač mešanci so vedno boljši od monokultur. Pa naj gre za tobak, kavo ali človečke. Se mi zdi, da je staršem trenutno najbolj uglednih slovenskih bratov ime Mojca in Marinko. Kajne?

Grega Repovž

6. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Uvodnik

Demokracija, pravi Stiglitz

Ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz v svojem zadnjem besedilu z naslovom »Demokracija v 21. stoletju« poskuša obrniti ost kritike današnjega sveta. Kot kaže že naslov, ki je parafraza naslova Pikettyjeve knjige »Kapital v 21. stoletju«, iz nje namreč to besedilo tudi izhaja, Stiglitz tokrat prst usmerja naravnost v demokracijo. V sodobni kritiki sveta je ves čas poudarek na tem, da je naš temeljni problem današnji kapitalizem, ki ga v razvitem svetu opazujemo skozi padajoče plače, povečevanje neenakosti kljub rasti bogastva. A kaj, če kapitalizem sam po sebi ni naš glavni problem, temveč se moramo posvetiti demokraciji, ker je ta tista, ki je danes postala izvor vse večje neenakosti, prikrojenosti sistema kapitalu in izrojene politike?