-
Če bi bila kraljica Slovenije ...
Novici sta udarili sočasno. Epidemija gripe je, je zastokala prva, in do zadnjega živčnega vlakna napeti sistem javnega zdravstva ne zdrži več pritiska; zdravniki pregorevajo, medicinske sestre zjutraj vstajajo uro prej, da bi namesto 24 delale 25 ur na dan, v UKC-ju zmanjkuje postelj in sob, bolniki z mrso ležijo ob tifusarjih, fantki ob punčkah, beli ob črnih, partizani ob domobrancih, naši ob njihovih, skratka, kaos je popoln.
-
Fotografija na naslovnici hrvaškega dnevnika je prikazovala človeka s črno masko čez obraz in v črnih oblačilih, ki je v gluhi noči s kladivom v rokah nekaj počel pri kamniti gmoti. Prvi hip si pomislil, da je ta zamaskirana pojava nemara maškara, saj se bliža pustni čas. Pa vendar, v Splitu uradnega karnevala ni več, čeprav neuradni v resnici traja vse leto in ga vodi kar sam socialdemokratski župan, ki bi ga v starih časih Splitčani brez dvoma razglasili za padlega kralja karnevala in zanj odredili obredno smrt s sežigom na kakem mestnem trgu. Če torej ni maškara iz karnevalskega sprevoda, kdo je? Hitro se je izkazalo, da je to spretno zamaskirano bitje v resnici pravna država Hrvaška, ki sredi noči na skrivaj odstranjuje fašistični pozdrav Za dom spremni s spomenika neki paraskupini hrvaške vojske, postavljenega v ulici, ki si jo je precej domiselno nekoč davno zamislil ljubljanski urbanist Vladimir Mušič.
-
Bitka za Grčijo, to simbolno državo evropske civilizacije, se je spet začela. Prve poteze nove levičarske grške vlade za mnoge delujejo šokantno, nekonvencionalno, simpatično. Cipras in Varufakis rešujeta Grčijo, dejansko pa odpirata alternativo druge Evrope, drugačne EU. To ni čas za politično moraliziranje o dolgovih, niti za politično-ekonomske mitologije varčevalne politike, v igri so mir, primanjkljaj demokracije, ekonomsko preživetje EU. Grčija je dokaz institucionalnih zablod evra, erozije politične integracije, hipokrizije evropskih političnih in poslovnih elit. Reševanje grške dolžniške krize postaja ključ, spopad Merklove in Ciprasa, Schaubla in Varufakisa temelj. Kaj mora dokazati Grčija, kaj mora razumeti Nemčija, kaj lahko storimo mi?
-
Burja okoli kazenskega pregona novinarjev, ki naj bi bili objavili nekakšne uradne tajnosti, znova postavlja v ospredje obstoj slovenskega desnega ekstremizma in njegovih povezav s politiko. Novinar Valenčič je ostro opozoril na bolno nesorazmerje – ekstremisti in njihove povezave s SDS se puščajo pri miru in tolerirajo, novinarje, ki to razkrivajo, pa preganjajo.
-
Evropski voditelji zavezništva liberalcev in demokratov so v Talinu soglasno obsodili napade proruskih separatistov na civiliste v Ukrajini, skupaj z njimi tudi slovenski premier Miro Cerar. Film, ki se ponavlja iz meseca v mesec. Toda v državljanski vojni se vendar bojujeta dve strani, istočasno je francoska AFP poročala o smrti treh civilistov v mestu Doneck, ki pa so padli pod topniškim napadom ukrajinske armade. Ljudje umirajo v krvavi vojni tako pod ruskimi kot pod ukrajinskimi kroglami, predstavniki EU pa vztrajno izpostavljajo enega samega zlodeja in tako čez noč potem razglašajo nove in nove sankcije proti Rusiji. V kompleksnem ukrajinskem problemu in v peklenski usodi tamkajšnjih meščanov, katerekoli narodnosti že so, je uradi evropski lek enosmeren – kaznovati je treba Kremelj. Žaljenje razuma!
-
Nemci so izšli iz druge svetovne vojne s težko popotnico moralne in materialno razkrojene dežele. A zahodni zavezniki so se dobro zavedali, da v materialno in moralno uničenem okolju ne moreš obnoviti države po svojih željah. Zato so ji bili pri določanju in odpisovanju reparacij nadvse naklonjeni. Celo pri zaračunavanju moralne krivde so bili presenetljivo prizanesljivi.
-
Ko je vodja Sirize in predsednik nove grške vlade Aleksis Cipras takoj po volitvah položil šopek vrtnic k spomeniku padlim v boju zoper naciste, so vsi po vrsti to razumeli kot provociranje Nemčije. A ni šlo za to – in tako smo videli to dejanje malodane vsi, ker premalo vemo, da bi razumeli gesto. Če se Grčija ne bi znašla v središču zaradi krize, bi o njej pač vedeli le turistične in zgodovinske »resnice«. Polaganje vrtnic k spomeniku je bilo namreč sporočilo nacistom v Grčiji. In morda imajo člani Sirize tudi v tem prav: da nekatere stvari poimenujejo z jasnim imenom. Zlata zarja, to niso neonacisti, to so nacisti, pravi finančni minister Janis Varufakis.
Iskanje brez piškotkov ni možno
