• Maja Novak

    Maja Novak

    18. 9. 2015  |  Mladina 38  |  Ihta

    Pravice

    Kak teden bo tega, kar sta MZZ in Slovenska filantropija s pomočjo prostovoljcev sredi Ljubljane nič hudega slutečim mimoidočim delila brezplačnik z »najboljšimi novicami iz sveta«. Lepo – le da me je vsebina brezplačnika prepričala manj od ideje, ki tiči za tem mednarodnim projektom. Hočem reči, novica, da danes ljudje živijo dlje kot pred sto leti in da skoraj nihče doma nima več stranišča na štrbunk, je komajda novica; to bi moralo biti samoumevno. Navsezadnje človeški rod že dolga tisočletja nekaj dela in počne in proizvaja in vsi ti izdelki in pridelki in proizvodi bi se mu morali do danes nekako obrestovati, kajne? O dostojni življenjski ravni pač ne bi smeli govoriti kot o nečem, kar nam je nekdo podaril, pokroviteljsko rekoč: »Pa veseli in hvaležni bodite!« Zaslužili smo si jo z delom, to je naša pravica.

  • Dejstva

    Begunska kriza na evropskih tleh postaja vedno bolj dramatična, hkrati pa so odgovori EU kot pri finančni in dolžniški krizi kaotični in zavajajoči. Podobno kakor nismo znali usmerjati tokov finančnega kapitala, smo sedaj nemočni pri razumevanju in kriznem menedžiranju človeškega. Samodejnost trga kapitala in trga dela je pri obeh krizah odpovedala na enak, katastrofalen način. EU in posamezne države za sedaj nimajo niti kratkoročne niti dolgoročne rešitve, ne za ekonomske migrante ne za politične begunce. Tudi Nemčija improvizira, Slovenija pa je pri prvih zajetih beguncih na madžarski meji pokazala svoj stari birokratski, neprijazni, izprijeni obraz. Začenja se boj z migracijskimi strahovi in stereotipi, za več razuma in več humanosti.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    18. 9. 2015  |  Mladina 38  |  Kolumna

    Nihalo

    Mar bi bil odvetnik, na drugi strani in zraven pri delitvi plena. Ta zasebna izjava nekega tožilca izraža naraščanje malodušja v sodstvu po razveljavitvi nekaj (Bavčar, Kordež ...) odmevnih sodb s Patrio na čelu. V javnosti se krepi vtis, da sodstvo odpoveduje in da je za to krivo zgolj samo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 9. 2015  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Hvalnica mizerije

    Sredi begunske agonije se javlja nov rod medijskih človekoljubov. Medtem ko madžarski premier Orban velja za brezsrčnega Atilo, je hrvaški premer Milanović zablestel pred kamerami, ko je povedal, da bodo v državi sprejeli vse begunce ne glede na vero in barvo kože. – Jih bodo sprejeli in jim dali možnost bivanja na Hrvaškem? Ne čisto tako, prvi mož vlade je namreč dodal, da jim bodo omogočili nadaljnjo pot proti severu in v Nemčijo. Z največjo naklonjenostjo jih bodo transportirali ven iz države.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    18. 9. 2015  |  Mladina 38  |  Dva leva

    Velika koalicija

    Oblikovanje parlamentarnih koalicij je naporna in zahtevna dejavnost. Svoj čas je francoski socialist in od leta 1956 do 1957 ministrski predsednik četrte republike Guy Mollet slikovito zapisal, da je oblikovanje koalicij svojevrstna umetnost, kot nošenje levega čevlja na desni nogi, ne da bi pri tem dobili kurje oko. Pač, s koalicijami so težave. Od nekdaj so bile. A z velikimi koalicijami so še večje, pravzaprav zelo velike težave. Ki pa imajo kljub napornemu vložku učinek. Velika koalicija je lahko ovinek mimo zagate volitev, ki ne omogočajo oblikovanja programske koalicije. Če ob razpadu programskih koalicij med legislaturo mandatar včasih vztraja z manjšinsko vlado, se ob pat poziciji na začetku kdaj pa kdaj zgodi, da tam, kjer volilni zakon ne omogoča in tudi politična kultura ne prakticira lahkotnega ponavljanja volitev, oblikujejo veliko koalicijo. Denimo v Nemčiji in Avstriji. A velika koalicija ni velika priložnost, ampak sodelovanje s stisnjenimi zobmi. Zvezna republika Nemčija je v povojnem obdobju trikrat imela veliko koalicijo, dvakrat po združitvi (od leta 2005 do 2009 in od leta 2013). Ampak vedno je velika koalicija nastala zato, ker se je dežela, ki ne računa na ponavljajoče se volitve, znašla v pat poziciji.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 9. 2015  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Corbyn, da o papežu ne govorimo!

    V senci stiske beguncev, sovražnosti, zbeganosti in negotovosti je evropska politika doživela velik in pomemben premik. Ime mu je Jeremy Corbyn. Evropska politika, konservativna in socialdemokratska, je doživela trd poraz. Nova levica dobiva nov pospešek. In ta prihaja prav iz Velike Britanije. Da, Velika Britanija se zdi na prvi pogled geostrateško manj pomembna, nekako se je oddaljila iz središča Evrope, to je zdaj res v Nemčiji. A zamisli, že zaradi jezika in splošne priljubljenosti te dežele, vedno prehajajo po vsem svetu.