-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Hrvaška
Hrvaški premier se je odločil, da Hrvaška ne bo zbirno taborišče za ljudi, ki v njej ne želijo ostati, in v skladu s tem za zdaj dobro obvladuje problem množice beguncev. Resda ob pomoči spretnega veznega igralca, ministra za notranje zadeve, igra dokaj objestno, v resnici gre strašansko na živce bližnjim sosedom, saj ti bijejo bitko s časom. Takoj ko Madžari zaprejo en mejni prehod, se begunci nemudoma preusmerijo proti drugemu vstopu v državo, ki je še odprt, tako da skupina beguncev območje ravno razbremeni, ko na Hrvaško že prispe druga. Hrvaška policija, prostovoljci, zdravniki, vozniki avtobusov, strojevodje, državljani … vsi so se odločili pomagati po najboljših močeh, zato pravzaprav še nismo doživeli nobenega incidenta, toda šele čez čas – odvisno od pritiska beguncev – bomo videli, ali ne bo morda to hrvaško človekoljubje splahnelo.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Ekonomija
Kitajska je lani postala največje gospodarstvo sveta, mnogi so 21. stoletje razglasili za kitajsko. Toda država z najhitrejšo globalno gospodarsko rastjo je konec avgusta doživela spektakularen borzni zlom. Dosedanji impresivni ekonomski rezultati so pokazali, da Kitajska potrebuje drugačno politično-ekonomsko normalo. Kitajska kot institucionalna zmes ekonomskega neoliberalizma in komunističnih oblasti je nov dokaz inherentne nestabilnosti finančnega kapitalizma, pa tudi usodnih zmot dolžniške ekonomije.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Žive meje
Zadnji mesec so se po medijih in socialnih omrežjih potikale vse mogoče prikazni. V te kraje naj bi zdaj zdaj priromali vsi naši najhujši strahovi – teroristi, fanatiki, džihadisti, posiljevalci, izgredniki, izdajalci, sovražniki svinjine in celo tisti grozljivi ljudje, ki ne pobirajo smeti za seboj. Gotovo je bil prihod beguncev v Slovenijo za marsikoga razočaranje, saj so slike z naših mejnih prehodov razkrivale povsem normalne soljudi, ki so se jih s še tako bujno domišljijo obdarjeni opazovalci težko ustrašili. A po enem dnevu, ko smo že skoraj simpatizirali z izčrpanimi popotniki, se je vendarle našla nova prikazen, ki nam omogoča ohraniti zaskrbljenost. V slovenske medije, pogovore in vladne tiskovne konference je prispel najnevarnejši izmed vseh džihadistov: ekonomski migrant.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Kolumna
Begunska kriza in evrokriza (ekonomska, finančna, dolžniška, socialna) imata v glavnem istega očeta in mater: enemu lahko rečemo neoliberalizem, drugemu neoimperialna politika. Če oboje imenujemo Sistem, ta zdaj razgraja doma na Zahodu in drugje po svetu.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Pamflet
Ta teden se je slovenska vlada izjemno izkazala. Policijska ministrica Vesna Gjörkös Žnidar se je pohvalila, da je Slovenija EU pokazala, da zna braniti schengensko mejo. A kot se za premiera spodobi, jo je prekosil Miro Cerar, ki je poročal domači javnosti, da je bil v nekaj dneh kar dvakrat pohvaljen, najprej: »Merklova me je pohvalila zaradi ukrepanja pri beguncih« in komaj dan kasneje še v drugo: »Veseli me, da je Juncker opazil, da se je Slovenija odlično soočila z begunsko krizo.«
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Dva leva
V teh dneh bi lahko parafrazirali Janeza Janšo in zapisali, da nikoli ne bomo največji. Nikoli najmočnejši. Nikoli najpametnejši. Lahko pa smo najbolj pridni. Saj se spomnite Janševe krilatice iz leta 2006, ob 15. obletnici osamosvojitve: »Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši.« Cel govor je tako nesramno spominjal na neki govor Tonyja Blaira iz leta 1997, da ni bilo jasno, ali je Janša govor ukradel Blairu ali Blair devet let prej Janši. A kakorkoli, parafraza drži. Če že nismo najpametnejši, pa smo gotovo najbolj pridni; no, ali pa vsaj najbolj butasti in vodljivi. Tako butasti, da v odsotnosti elementarne solidarnosti in humanosti nismo sposobni poskrbeti niti za lastne interese. Medtem ko so Grki, Makedonci, Srbi in Hrvati ugotovili, da so prisiljeni reševati problem, ki so ga zakrivili drugi, in zato po najbližji in najhitrejši poti spravljajo begunce proti Nemčiji in drugim obljubljenim deželam, mi ravnamo komaj kaj drugače kot Madžari. Še pred manj kot desetimi dnevi smo se lahkotno pridušali in zgražali nad Madžari. Zdaj, ko so begunci na naših mejah, so vsi po vrsti, vlada, opozicija in precejšen del medijske scene, odpovedali. Celo del humanitarcev izraža predsodke in gnev nad prehranjevalnimi in higienskimi navadami nesrečnikov iz daljnih dežel.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Uvodnik
V razmeroma dolgem citatu nas s preprostostjo znanja in vedenja sociolog dr. Krašovec sleče – pred nami samimi. Z definicijo samo pove, da je rasizem prav to, kar ves čas poskušamo zanikati.
Iskanje brez piškotkov ni možno
