-
Čez sedem let vse prav pride – vse tisto, kar se valja v tem ali onem pozabljenem predalu. Uhan brez para. Kovanec za dva zlota z zadnjega obiska Poljske. Ali državni svet. Ta je prejšnji teden dokazal, da je včasih vendarle koristen, saj je sprejel odložilni veto na spremembe zakona o medijih. Pri tem se je sicer skliceval na preveliko poseganje v avtonomijo radijskih urednikov, a v resnici je naredil največjo uslugo prav tistim, ki jim jo je poskušal narediti že predlagatelj sprememb, ministrstvo za kulturo, namreč slovenskim glasbenim ustvarjalcem.
-
Liberalni zahodni red pod globalno hegemonijo ZDA tiči v krizi. Evropa, ki je sedem desetletij delovala pod njim, se vse bolj zapleta v nacionalizme, razpad sedanje EU ni več anatema. Očitno niti tradicionalni trg niti država nista več primerno ekonomsko orodje, stari ideologiji neoliberalizma in keynesianizma ne zadoščata, tradicionalna politična desnica in levica sta brez pravih rešitev. Očitno je manifest za novo demokratizacijo EU, DiEM 25, ki so ga pod vodstvom Janisa Varufakisa obelodanili ta teden v Berlinu, iskanje nekakšne nove normale. Toda v čem naj bi bil nov projekt reševanja EU drugačen od drugih, ali bo zaradi tega morda tudi uspešen?
-
Bernie Sanders bi bolj reguliral finančne trge, razkosal šest največjih ameriških bank, povečal davke za velebogataše in minimalno plačo s sedanjih 6 dolarjev na uro zvišal na 15 dolarjev, odpravil bi šolnine itd. Ta demokratični socialist, ki v ZDA povzroča pravi kulturni šok, na dosedanjih volitvah drži korak s favorizirano Hillary Clinton. Približno enake spremembe zagovarja v Angliji novi laburistični prvak Corbyn.
-
V Londonu se je vršila donatorska konferenca za pomoč od vojne opustošeni Siriji. Po številki prav uspešna, saj so donatorji zbrali 9 milijard evrov. Slovenski mediji so poročali o prispevkih posameznih držav in ovekovečili izjave voditeljev V. Britanije, Nemčije in Slovenije. Kot eno najpomembnejših vesti s konference so tako prinesli tudi »sirski pogled«, ki ga je izrekel premier Miro Cerar, ml. A kaj je bila že vsebina srečanja? Nagovori premierjev ali finančna pomoč? Finančna pomoč, ki jo je namenila nemška kanclerka Angela Merkel šteje 2,3 milijarde, donacija, ki jo je velikodušno ponudil prvi mož slovenske vlade, pa 200 tisočakov. Delež Slovenije v primerjavi z Nemčijo je 0,01 odstotka oziroma ena desettisočinka, ali če prevedemo v aktualno govorico – to je vsotica, ki jo je aktualni premier zaslužil v nekaj letih samo s pogodbami svojih s.p. poleg svoje profesorske plače.
-
»Mislim, da je Slovenija s tem konceptom pokazala, da zna malo drugače gledati nase in na svet. Če pa režiser ni zadovoljen s tem, kar je naredil, pa je to njegova težava. Dejstvo je, da je upravni odbor pripravljal državno proslavo, da smo morali biti pozorni, ker je to državna proslava, tudi na državne simbole. (…)
Kajti to je proslava kulturnega praznika, proslava pesnika, ni pa to politični shod.«
— Janez Bogataj, predsednik UO Prešernovega sklada -
Konec preteklega leta je evropska komisija (v njenem imenu podpredsednik Frans Timmermans) Poljski zagrozila zaradi vladnih posegov na področju javnih medijev – govorilo se je celo, da bi lahko EU zoper svojo članico prvič v zgodovini uporabila t. i. evropski mehanizem za varstvo pravne države – gre za odvzem glasovalnih pravic na ravni unije. Seveda se ni zgodilo nič od tega; ko je Poljska začela rožljati, je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker nemudoma izjavil, da problema medijev in pravkar politiki pokorjenega ustavnega sodišča ne gre dramatizirati, saj »si vendar želimo prijateljske in dobre odnose s Poljsko«.
Iskanje brez piškotkov ni možno
