Heni Erceg

18. 3. 2016  |  Mladina 11  |  Hrvaška

Četniki, marš!

Drgnjenje, čiščenje poštnega nabiralnika ali zidu pred vhodnimi vrati v hišo je postalo eno od rednih gospodinjskih opravil v naši družini. Ne, ne muči nas nikakršna fobija, strah pred umazanijo, a vendar nas v želodcu neprijetno stisne ob temačnosti besed: »Četniki, marš. V Srbijo!« Čeprav so edina zveza, ki jo imamo s to državo, naši tamkajšnji prijatelji. Ah ja, kaj pa policija? Zakaj neki bi človek nadlegoval dremave organe reda, ki logično sklepajo, da so vse te grožnje pravzaprav dopustni izrazi proklamirane vladajoče politike na terenu?

dr. Bogomir Kovač

18. 3. 2016  |  Mladina 11  |  Ekonomija

Poraz politike ECB

EU in evro sta tudi po objavi zadnjih ukrepov Evropske centralne banke (ECB) v resnih težavah. Dobili smo zgolj podaljšek in poglobitev sedanjih rešitev. Tudi zadnja nadzorna poročila Evropske komisije (EK) dokazujejo, da ostajajo pri starih merilih in ukrepih. Osrednji problem za EK in ECB niso napačna zdravila, temveč njihov premajhen odmerek in neučinkovita uporaba. Očitno še vedno ne razumemo asimetričnih šokov, anticiklične kombinacije monetarne in fiskalne politike in ključnega vzvoda ekonomike povpraševanja. Zato krize ni konec, ljudje pa izgubljajo vero v institucije, politike in možne rešitve.

Janko Lorenci

18. 3. 2016  |  Mladina 11  |  Kolumna

Populizem proti populizmu

Tudi v Sloveniji se dogaja, kar se skoraj povsod po Evropi: zlasti zaradi begunske krize so na ozadju gospodarske krize, krize EU in splošne negotovosti v vzponu populisti in skrajna desnica, sredinske stranke pa nazadujejo.

Bernard Nežmah

18. 3. 2016  |  Mladina 11  |  Pamflet

Mirko na vlaku

Kriminalisti in tožilstvo so zadevo »Bratušek« prignali do sodišča, ki naj bi opravilo še pogovore z aktualnima predsednikoma države in vlade. Reč spominja ne lovljenje čarovnice in na zlorabo organov pregona.

Vlado Miheljak

18. 3. 2016  |  Mladina 11  |  Dva leva

Alternativa za Slovenijo

Zaradi pričakovanih silnih reakcij javnosti na zavržno dejanje 24 profesorjev kranjske gimnazije France Prešeren, profesorice nemščine in sociologije Arhove in njihove ravnateljice, kar ni osramotilo samo podpisnikov, ampak tudi šolo zvenečega imena, ter še bolj zaradi sprenevedanja resorne ministrice, kar je osramotilo ves šolski sistem in državo, so bili drugi sodelujoči po krivici spregledani. Na primer Mestna občina Kranj, ki je hotela ravnateljici dijaškega doma Nahtigalovi dati »instrukcije«, na kak način naj se reši nadloge (begunskih otrok). No, še huje pa je s Smučarsko zvezo Slovenije. Ta je sicer na prva poročila, da je tudi ona nasprotovala nastanitvi begunskih otrok, reagirala hitro in odločno: nihče nas ni nič vprašal, nič nismo izjavljali. Po poročanju Dnevnika sta menda aktivno nestrinjanje izrazila »zgolj« dva trenerja Državnega panožnega nordijskega centra v Kranju (ki pa seveda tudi spada pod SZS), v okviru katerega trenirajo mladi skakalci in nordijski kombinatorci. A ravno to zanikanje je razkrilo latentno držo smučarske zveze. Ne samo zaradi brezbrižnosti do aktivnosti dveh panožnih trenerjev, ki prihajata v stik z mladimi smučarji in sta kot taka odgovorna tudi za vzgojo, ampak še bolj zaradi zavzemanja nevtralne pozicije; zaradi »politike nevmešavanja«. Če se komu zdi, da pretiravam, naj poskusi izjavo prevesti v zelo relevantno primerjavo. Z Nemčijo, že pred, še zlasti pa po nacističnem prevzemu oblasti. Takrat so začeli ne samo splošni športni klubi, ampak tudi akademski sabljaški, lokostrelski, veslaški in drugi klubi nasprotovati včlanjevanju Judov. Kako bi danes razumeli, če bi v času nacizma nemška smučarska zveza sporočali javnosti: »Smučarska zveza Nemčije se do problema izključevanja Judov ne bo opredelila, saj je naše poslanstvo jasno. Skrbeti in vzgajati sedanje in nove šampione v vseh smučarskih panogah. Morda je kdo mnenja, da lahko zaradi izjemnih športnih uspehov, ki jih imamo, rešimo vse težave v državi. A žal ni tako.« Danes seveda takšno pasivno pristajanje razumemo kot kolaboracijo z zgodovinsko zavržnim gibanjem in režimom. V tej primerjavi ni prav nič pretiravanja. Enkrat so neprimerni Judje, drugič begunski otroci. Tretjič kdo drug. V splošni obrazec brezbrižnosti lahko po potrebi vstaviš katerokoli marginalno skupino.

Grega Repovž

18. 3. 2016  |  Mladina 11  |  Uvodnik

Eksperiment Združena levica

Združena levica, zveza treh strank s šestimi poslanci v državnem zboru in manjšim številom občinskih svetnikov, začenja svojo transformacijo v pravo politično stranko. Najmočnejša stranka koalicije, Iniciativa za demokratični socializem (IDS), bo kot zadnja izmed treh strank v začetku aprila odločala o tem, ali se naj začnejo pogajanja z drugima dvema strankama, TRS – Stranko za trajnostni razvoj Slovenije, in DSD – Demokratično stranka dela, o preoblikovanju v eno stranko. A četudi se IDS za to ne odloči in se morebiti celo razcepi ob tem vprašanju, je že zdaj jasno, da bo Združena levica v tem letu doživela zelo verjetno transformacijo v eno stranko. Morebiten razcep IDS bo proces nastanka stranke Združena levica dejansko le še pospešil, bo pa bolj turbulentno vse skupaj – a tudi to je nekaj običajnega. Spomniti se velja združitvenega kongresa LDS leta 1994, ko so nekateri odhajali in ustanavljali svoje stranke, a na dan združitvenega kongresa na Bledu je bila pač zanimiva le tista zgodba, za katero je stal Janez Drnovšek z novim vodstvom stranke. Ostali so kaj hitro končali na smetišču politične zgodovine.