-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Ihta
Mlačno pivo panamskih dokumentov
Kar je res, je res – mediji so v zadnjih dveh tednih vestno in podrobno poročali o nečednostih odvetniške družbe Mossack in Fonseca, pokazali so pravšno mero ogorčenosti nad posamezniki, katerih denar jo je popihal v davčne oaze, in na splošno bi se dalo reči, da je bil zraven celo ščepec navdušenja – jasno, afero s panamskimi dokumenti je navsezadnje razkril prav mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev in v vseh časopisih in prvih minutah vseh televizijskih poročil je bilo mogoče čutiti tudi malce cehovskega ponosa. S tem ni prav nič narobe.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Hrvaška
Ko me je leta 1989 v Splitu napadel neznanec, ga je policija kmalu aretirala, obtožen je bil telesnega napada, spodbujenega z nacionalno nestrpnostjo, in nato obsojen na devet mesecev zapora brez možnosti, da se kazen spremeni v pogojno. Moški je bil nezadovoljen z mojim poročanjem s Kosova, vso krivdo za zločine nad Albanci naj bi bila naprtila Slobodanu Miloševiću, zato se je moje besede, moje mnenje odločil kaznovati z udarci in grožnjami. Leta pozneje, le da tokrat v demokratični Hrvaški, ne v osovraženi totalitarni Jugoslaviji, so pisca in novinarja Anteja Tomića v Splitu napadli ljudje, ki ne trpijo njegovih besed, in mimogrede razbili glavo človeku, ki jih je hotel ustaviti, pa vendar bodo v najboljšem primeru kaznovani zgolj simbolično.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Ekonomija
Nova vladna uredba o delni in začasni liberalizaciji cen naftnih derivatov je spodbudila razprave in precej nasprotujoče si analize. Toda v križanju političnih, ekonomskih, tudi pravnih in kajpada poslovnih argumentov je prevladala blasfemičnost. Naftni biznis, na globalni ravni in doma, krojijo političnoekonomski interesi držav in moč podjetij, slovite tržne zakonitosti in svobodna podjetniška spodbuda tukaj nikoli niso veljale. Liberalizacija cen naftnih derivatov je zato bolj dokazovanje tržne ideologije prostega trga in podjetništva, deregulacije države, v ospredju so zasebni profitni interesi in ne javni fiskalni interesi. Regulacijo cen na tem oligopolnem trgu potrebujemo, da bodo deležniki razumeli omejitve trga in cen, ekonomiko države in zapovedi trajnostnega razvoja.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kolumna
Nezaupanje v politiko je povsod veliko. Tudi pri nas je postalo kronično in z občasnimi odstopanji se povečuje vse od osamosvojitve. To je načeloma slabo. Družba lahko kolikor toliko dobro deluje samo na podlagi vsaj minimalnega vzajemnega zaupanja med glavnimi akterji družbenega življenja. Če ljudstvo popolnoma odpiše politiko, je slabo, enako slabo pa je tudi, če politika popolnoma odpiše ljudstvo. Oboje navadno vodi v pretrese.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Pamflet
Panamska razkritja diktirajo vsebino medijskih vesti. V soboto se je skoraj čez pol naslovnice časnika »Dela« bohotila fotografija Uroša Slokarja. Košarkarja so dokumenti razkrinkali, da je svoje zaslužke inštaliral v davčni oazi. Prav, delo za davčno inšpekcijo. Mož je na podlagi anonimnega vira pribit na križ prvega negativca. Lahko bi rekli: skrbno novinarsko delo, ki pač razkrinkava rabote.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Dva leva
Največji problem nestrpnosti, rasističnih, seksističnih in drugih nesprejemljivih izpadov v Sloveniji je načelo »komu mar«. Pa naj gre za politiko ali šport. Tudi najhujši izpadi se v najboljšem primeru vrtijo nekaj dni v medijih, potem pa gredo v pozabo, ne da bi se karkoli rešilo. Tako je bilo tudi ob eni največjih sramot samostojne Slovenije, ob zavrnitvi šestih begunskih otrok brez staršev, ki so jih nameravali nastaniti v dijaškem domu v Kranju. Zadeva je bila brez konsekvenc pometena pod preprogo. V dijaškem domu imajo še najprej prazna ležišča, Kranj je obranil rasno čistost. Odgovorna resorna ministrica se je izognila jasni opredelitvi in kakršnemukoli ukrepu. Otroke pa so nastanili v manj primerno okolje. No, čisto brez posledic le ni šlo. Namreč, edina žrtev je Marko Jenšterle, ki so se mu po dolgih letih sodelovanja zahvalili za pisanje kolumne v Gorenjskem glasu. Namreč Jenšterle je jasno in glasno izražal drugačen kranjski pogled na mestno in nacionalno sramoto. Kar pa verjetno ni bilo po godu uredništvu, ki očitno sledi imperativu lokalne klime in politike. Morda pa bodo v skladu z novim kurzom etnično in nravstveno čiste uredniške politike začeli pisati kolumne poslanec Grims in drugi kranjski prvokategorni politiki. Poznavalci lokalne medijske scene pravijo, da to ni le možno, ampak celo zelo verjetno. Nič več pa ne bo pisal Jenšterle, ki upravičeno velja za neformalnega kulturnega atašeja Slovenije in promotorja medkulturnega dialoga. Svoje izjemno poznavanje in povezanost z latinsko- in mezoameriško kulturo je izpričal tudi v nedavno objavljeni zbirkih intervjujev, ki jih je v zadnjih tridesetih letih opravil z resnično največjimi sodobniki latinskoameriške kulturne scene.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Uvodnik
Sociolog in Dnevnikov kolumnist Tomaž Mastnak je eden najbolj neizprosnih kritikov Evropske unije v Sloveniji. Iz meseca v mesec kruto nastavlja ogledalo tako uniji in skupnosti kot njenim organom. Ponavlja, da je unija kot taka nedemokratična oblast in da ni mogoče biti kritik današnjega kapitalizma, ne da bi bil hkrati neizprosen nasprotnik unije.
Iskanje brez piškotkov ni možno
