-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Ihta
Evo me, tu sem, za računalnikom, nekaj klofam po tipkovnici in klofala bom do bridkega konca, saj sta mi zakon iz leta 2013 in ustavno sodišče – kdo pa drug – izbrisala leta, ko sem bila brezposelna in sem plačevala prispevke za prostovoljno pokojninsko zavarovanje; izbrisala leta, da jih, kronično nezaposljiva, do smrti ne bom mogla zbrati dovolj za starostno pokojnino, in seveda izbrisala gore denarja, ki sem ga na zavajajoče priporočilo zavoda za zaposlovanje – koga pa drugega – zmetala skozi okno. Torej bom za preživetje prevajala in pisala kolumne še v 85. letu, morda pa še dlje: moje sožalje, saj se mi sploh ne sanja, kakšni bodo ti izdelki, ko mi bo desnica zaradi pareze docela odpovedala in ko se zaradi Alzheimerja ne bom mogla več spomniti, kako je ime ljubljenemu vodju ter kako se po slovensko reče cat.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Hrvaška
Mož je predsednik najmočnejše politične stranke na Hrvaškem, Hrvaške demokratične skupnosti, podpredsednik vlade, formalno drugi človek v državi, dejansko pa prvi, vodja skupine lunatikov, pompozno imenovane Domoljubna koalicija, ki se že štiri mesece vede kot vodstvo drugoligaškega nogometnega kluba, ne države. Njegov politični program temelji na praznih, a zelo uporabnih frazah o domoljubju, konservatizmu, družini, cerkvi … Napravil je vse, da bi, potem ko so vlado komaj skrpali skupaj, evtanaziral koalicijskega partnerja Most, ki mu je pomagal priti na oblast, in v drugi plan potisnil premiera, potem ko ga je v nasprotju z volilno zakonodajo sam privlekel iz Kanade. Skratka, ustoličil se je kot kralj spletk, groženj, izsiljevanja in potem …
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Ekonomija
Politična kriza v sosednji Avstriji razkriva vse bolj usodne labirinte sedanje EU. Finančna in ekonomska kriza se je dokončno prevesila v politično in varnostno. Ugledno Avstrijo krivijo bankrotirana Koroška, politični polom z migranti in nesposobnost tradicionalne strankokracije. Zeleni Van der Bellen je komaj prehitel radikalnega desničarja Hoferja, nacionalista in populista, znanilca novega evropskega fašizma. O usodi EU vedno bolj odločata dve političnoekonomski instituciji: trgi in volivci. Ekonomske spremembe so razočarale volivce, evropski neoliberalizem pa je ustvaril ekonomski kaos. EU grozi zaradi demonizacije terorizma in begunske krize kulminacija »represivne normalizacije«.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Kolumna
Politična pokrajina v Evropi se dramatično spreminja, in to tudi v velikih, razvitih državah. Tradicionalne ljudske stranke, leve in desne, izgubljajo teren, krepijo se populisti in skrajna desnica, deloma pa tudi t. i. nova levica. To preurejanje se bo nadaljevalo, saj krize (gospodarska, begunska, eujev-
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Pamflet
Zadnji torek je odjeknila preiskava NPU v podjetjih Stojana Petriča, prvega moža koncerna »Kolektor«. Rabota v višini 3,2 milijona je zanimala več deset kriminalistov, ki so opravili številne hišne preiskave in pridržali nekaj osumljenih. Izrisuje se nova različica že znanih prevzemov iz prejšnjega desetletja, ki so končali v bankrotih in na sodiščih. Tema, ki sta jo v udarnih minutah obširno predstavili osrednji televiziji TV SLO in POP TV, in sta jo postavila na naslovnico velika dnevnika »Dnevnik« in »Večer«. Še za enega sanjskih direktorjev Kučanovega »Foruma 21« se je izkazalo, da je osumljen gospodarskega kriminala. Tu ni bilo dvoma, kaj je osrednji dogodek dneva. Toda kdor je odprl sredino »Delo«, je lahko le neuspešno taval za krucialno temo. Ni je bilo ne naslovnici, ne na prvih sedmih straneh, pojavila se je šele v rubriki «Kronika« v prav sramežljivo majhnem obsegu, ki je bil občutno manjši celo od sojenja možakarju, ki je z letvijo preganjal psa in se stepel z njegovim lastnikom. A pozor, članek o osrednjem dogodku je v »Delu« le ponatisnjen prispevek, ki ga je objavila tiskovna agencija STA. Se pravi, da se noben izmed njegovih novinarjev ni ukvarjal z najbolj vratolomno akcijo NPU!??
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Dva leva
»Odbora za izobraževanje in za obrambo sta na skupni seji na zahtevo SDS obravnavala vključevanje slovenske osamosvojitve v izobraževalne programe in splošen odnos do osamosvajanja. Velik del razprave se je vrtel okoli odpovedi predavanja Toneta Krkoviča na ljubljanski Gimnaziji Jožeta Plečnika in šolskih vsebin, povezanih z osamosvojitvijo.
(…)V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so po besedah predsednika Aleša Hojsa preverili, ali je bila z odpovedjo kršena zakonodaja, in ugotovili, da je bila kršena šestkrat.
(…) Seje se je udeležil tudi ravnatelj Gimnazije Ledina Roman Vogrinc, ki je bil deležen kritik, ker šola organizira ekskurzijo v Bosno in Hercegovino, med katero si dijaki ogledajo prizorišča nekaterih bitk iz druge svetovne vojne in Jajce.«
— V državnem zboru so uprizorili taktično vajo odpravljanja avtonomije javne šole (STA, 24. 5. 2016) -
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Uvodnik
Velike ljudi prepoznaš po poštenosti do lastnih preteklih dejanj. Da zmorejo s časovne distance tudi na svoja dejanja pogledati skozi neko pošteno prizmo. V Sloveniji imamo politika, ki to sposobnost vedno znova dokaže, tudi na primer, ko govori o svojih partijskih letih. Nobenega samopoveličevanja, opravičevanja, pač trezno umeščanje zgodovine v čas. Nobene pompoznosti, nobene samohvale. Iz Mladininega arhiva je na primer ravno te dni zaradi obujanja spominov na dan mladosti pogledala izjava Milana Kučana iz leta 2007 o plakatni aferi, ki jo je leta 1987 zakuhala slovenska ZSMS z Novim kolektivizmom in s katero je slovenska mladinska organizacija rušila še enega od simbolov komunističnega režima, štafeto mladosti, Kučan pa je bil tisti, ki je s položaja šefa partije namere ZSMS ustavil. In Kučan leta 2007 ni imel težav jasno priznati zgodovine: »Plakatna afera je eden od mejnikov v procesu rušenja jugoslovanskih ritualov, zavračanja vsiljevane ikonografije, opozarjanja na izpraznjenost ideologije in na nesmisle politične prakse. Mlada, intelektualno in politično angažirana generacija v ZSMS, ki se je ideološko neobremenjeno odzivala na realnost doma in v svetu, je to počela sistematično in s tem vztrajno utrjevala prostor slovenski civilni družbi in alternativnim političnim razmislekom.« Prav ta zmožnost je tista, ki mu je toliko let zagotavljala izvoljivost na predsedniški položaj tudi v demokraciji. Pač poštenost.
Iskanje brez piškotkov ni možno
