N'toko

15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Žive meje

Umetnost zgražanja

Režiser Adam Curtis je pred leti v kratkem dokumentarcu zelo nazorno prikazal medijski pojav, ki ga je poimenoval »Oh Dearism«. Gre za poenostavljen, depolitiziran način poročanja, ki gledalcu onemogoča kakršnokoli resno soočenje s temo. Dogodki so nam prikazani skozi šokantne podobe, ki nam sporočajo, da je na svetu polno zlobnih ljudi – informacija, na katero lahko porečemo le: »Oh dear!« Naše medije in socialna omrežja so preplavile podobe, ki jih »nihče ne bi smel videti«, a jih hkrati »mora ves svet videti«. Podobe, ki nam bodo »pokopale vero v človeštvo« in hkrati od nas terjale, da se »odzovemo kot ljudje«. Podobe, ob katerih naj bi »ostali brez besed«, a so vedno pospremljene s seznamom besed, ki naj bi jih ob gledanju uporabili. »Grozljive«, »šokantne«, »gnusne« in »tragične« fotografije in videoposnetki so postali nepogrešljiva sestavina našega vsakdanjika, okoli njih pa se vrti velik del javnega življenja.

dr. Bogomir Kovač

15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Ekonomija

V imenu koga deluje Banka Slovenije?

Afera Banke Slovenije (BS) dobiva nove razsežnosti. Kriminalistična preiskava je po dveh letih in pol zajela zgolj BS, ne pa tudi drugih akterjev, ministrstva za finance, celotno »domačo trojko«. Pravni manever B. Jazbeca in politično pismo M. Draghija sta povedna. Odkrivata problematičen političnoekonomski položaj monetarne in bančne unije, privilegijev in imunitete Evropske centralne banke (ECB), predvsem pa suverenosti Republike Slovenije in odgovornosti politikov in tehnokratov. Natančno to troje je tudi v srčiki spornega ravnanja pri sanaciji bank, izbrisa in konfiskacije premoženja delničarjev in »podrejencev« leta 2013. Očitno imajo centralni bankirji težave pri ločevanju avtonomije, neodvisnosti in nedotakljivosti. Ekonomska svetost denarja se običajno vedno zalomi, ko trči ob politična božanstva in grehe bančnih smrtnikov.

Janko Lorenci

15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Kolumna

Nikoli varni

Če verjamemo filozofu Nicku Bostromu, nekje v prihodnosti morda preži na nas grožnja, hujša od jedrske vojne. Že nekaj časa jo ustvarjamo sami. Gre za preskok, eksplozijo umetne inteligence (UI) v superinteligenco, ki bi se osamosvojila, nato pa človeka pogubila.

Bernard Nežmah

15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Pamflet

Brez vode in jezika

Srbska skupnost na Slovenskem je s prostovljnimi prispevki obnovila pravoslavno cerkev v kraju Miliči v Beli krajini. Čeravno se vernikov tam ravno ne tare, so se lotili projekta ohranjanja starih krajev srbske tradicije. Slovenska država pod vodstvom Cerarjeve vlade pa ravna ravno nasprotno – v isti pokrajini zapira vaško šolo v Osilnici.

Vlado Miheljak

15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Dva leva

Poljub smrti

Je s SMC hudo? Ne, huje je. Dve leti od ustanovitve SMC so stranki spodleteli notranja politika, zunanja politika, kadrovska politika, koalicijsko usklajevanje in vodenje. Preostalo je v redu. Kaj je to preostalo, če sploh kaj, pa je veliko vprašanje. Prestar sem, da bi si privoščil naivno vero v novotarije, in zato tudi nisem imel prevelikih pričakovanj s stranko, katere resnično velika zasluga je, da je ustavila pohod Janeza Janše. Pravzaprav si je v tem na moč podobna z Jankovićevo PS. Stranka enega mandata? Ne vem. Stranka bo morda preživela in se nekako »pretihotapila« v naslednji parlament, a to ne bo nikoli več velika stranka.

Grega Repovž

15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Uvodnik

Odhod prvokategornika

Vlado zapušča njen edini prvokategornik, finančni minister. Edini politik z zgodovinskim spominom, z nedvomnim ugledom na svojem področju tako v akademskih kot mednarodnih političnih krogih. Je brezhiben strokovnjak, to je dokazal že drugič. To ne pomeni, da se moramo strinjati z vsako njegovo potezo, daleč od tega. Do socialnih ukrepov je bil trd, čeprav tudi ta očitek ni čisto resničen: ne gre pozabiti, da je sprostil rast plač, česar si pod pritiskom Evropske unije doslej ni drznil storiti nihče od ministrov v času krize. Šele čas bo pokazal razliko med tem, kar je deklarativno govoril, in tem, kar je počel. Dejstvo je, da mu je primanjkljaj uspelo zmanjševati ob rasti odhodkov. Že danes je vidno, da je Sloveniji na pogajanjih z Evropsko komisijo izboril nekatere oprostitve in drugačno finančno politiko, kot jo je zapovedovala komisija, ni pa tega razglašal. Ker bi to škodovalo tako državi kot njemu že v naslednjem krogu pogajanj. Mramor že drugič z ministrskega položaja odhaja z dobrimi rezultati.