-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Uvodnik
Kot gre razumeti javno mnenje ob zaključku zdravniške stavke, so zdravniki pogoltni. Čeprav imajo visoke plače, tako javno mnenje, so zahtevali še več, pri tem pa je prvi pogoltnež, Pogoltnost osebno, predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Konrad Kuštrin osebno. Poglejmo na to mnenje z druge strani: zdravniški sindikat je zaradi zavesti in dejansko tudi izobraženosti zdravnikov (podobno velja za šolnike in javne uslužbence) še vedno zelo močan sindikat. V nasprotju z večino drugih poklicev se zdravniki niso odločili za kritikastrstvo znotraj lastnega sindikata in njegovo množično zapuščanje, ampak so vztrajali pri plačevanju sindikalne članarine in visokem odstotku včlanjenosti v svoj sindikat. Enako velja na primer za šolski sindikat, ki ga vodi Branimir Štrukelj. Naj ob tem poudarimo še tole: sindikat je po pravni naravi oseba zasebnega prava, financira se iz članarine in dobri sindikati po vsem svetu za svoje prve pogajalce imenujejo močne in profesionalne osebnosti. Da, sindikalnim vodjem plačo dajejo njegovi člani – od lastnih plač. Zato naj ministri in časnik Finance nikar ne preštevajo plač sindikalnim voditeljem – naj delavcem pustijo vsaj to pravico, da sindikalnim voditeljem dajejo plače, kakršne želijo.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Dva leva
Spet se uresničuje banalna krilatica, da je vsaka, tudi najslabša stvar za nekaj dobra. Tako je izvolitev prostaka Trumpa prvič proizvedla zadržanost in hladno vljudnost tudi pri najbolj slepih evropskih sledilcih in zaveznicah ZDA, kot sta Nemčija in Velika Britanija. Nemčija zaradi zgodovinskega dolga, Britanija zaradi zgodovinskega zavezništva, nista nikoli pred tem izražali kritik, kakršno si je denimo vsake toliko privoščila Francija. Tokrat pa so diplomatsko zadržani, hladni in komaj vljudni v čestitkah tudi tradicionalno najbolj zvesti sledilci. Takšni niso zgolj populistični, demagoški in nestrpni gromovniki, kakršen je Orban, Le Penova, nizozemski skrajni desničar Geert Wilders, voditeljica Alternative za Nemčijo (AFD) Frauke Petry. Predstavniki Pegide pišejo Trumpu, naj jim rezervira zaporniške celice za evropske politične voditelje ... V tej združbi političnih primitivcev so se znašli tudi predstavniki moje dežele. Zato me je resnično sram. Ne toliko zaradi stališč desnice.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Pamflet
Med banano republiko in farsičnim cesarjem
Vladavini SMC so se sredi tedna zoperstavile vse stranke. Koalicijski SD in Desus negodujeta nad dogovorom zdravstvene ministrice s Fidesom, SDS jo interpelira, NSi in stranka Bratuškove jo kritizirata, ZL pa se je oprijela shizofrene drže. Pravi, da bi morala vlada oditi, toda za interpelacijo ne bo glasovala. Razlogi za odhod vlade so namreč po njenem drugačni, kot jih navajajo Janez Janša in tovariši. Skratka, stranka Luke Mesca je hkrati proti vladi, a vrag ne daj, da bi ta padla!??
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kolumna
Zamrznjena zdravniška stavka proti volji organizatorjev razgalja osupljive anomalije v zdravstvu in tako odpira možnost, da se bo kaj izboljšalo ali preprečilo. Hkrati kaže, da se zdravniška aristokracija (zbornica, Fides, vplivni posamezniki), ki je praviloma nadvse uspešen zaslužkar, trudi z njo predvsem za višje plače in pospešeno privatizacijo zdravstva. Nič od tega ne bo koristilo bolnikom, stavka pa zdravnikom jemlje še nekaj zaupanja. In zaupanje je nepogrešljiv del vsake terapije.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Ekonomija
Parlamentarna potrditev proračuna RS za obdobje 2017–2018 sredi meseca se je končala z navideznim zmagoslavjem. Cerarjeva vlada deluje neprepričljivo, toda koalicijsko dovolj trdno, da konča drugo polovico mandata. Proračun dokazuje najnižji primanjkljaj v zadnjih devetih letih, zgledno izpolnjevanje proračunskih zavez do EU. Toda sprejem proračuna spremljata nevarno stopnjevanje notranjepolitične krize zaradi plač ter zmeda domače in evropske fiskalne politike. Evropska komisija (EK) opozarja, da proračunski načrt prinaša tveganja neskladnosti s pravili EU, vlada pa nima niti pravih odgovorov niti lastne političnoekonomske identitete.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Hrvaška
Julian Borger, urednik londonskega časnika Guardian, je napisal knjigo Krvnikova sled, v kateri podrobno, na podlagi dokumentov haaškega sodišča in različnih obveščevalnih služb, vpletenih v vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije, opisuje večletna prizadevanja, da bi izsledili vojne zločince na tem območju. Na seznamu mednarodnega sodišča v Haagu je bilo samo 160 ljudi, iskanje pa je trajalo več kot dve desetletji, vendar žal ni bilo ravno uspešno. Poleg zanimivih podrobnosti o sledenju morilcem Borger navaja tudi pomembna dejstva, s katerimi dokazuje politični oportunizem zahodnih sil med krvavim razpadom Jugoslavije, opisuje različne oblike dogovarjanja in korupcije, zaradi česar je tudi minilo toliko časa, preden so se zločinci znašli pred sodiščem, pa še to le nekateri. Ker podrobno opisuje vlogo srbskega in hrvaškega vodstva pri delitvi Bosne – navaja tudi, da je bila za hrvaškega predsednika Tuđmana že napisana obtožnica zaradi »povezovanja z namenom zločinskega delovanja« pri razkosavanju Bosne in etničnem čiščenju Hrvaške, a je umrl, še preden je bila vložena –, je jasno, da knjiga, ki je pomemben zgodovinski dokument, ni bila objavljena niti v Srbiji niti na Hrvaškem, ampak samo v Sarajevu.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Ihta
Preljubi funkcionalno nepismeni sodržavljani! (Ne, seveda ne mislim tebe, dragi bralec, ti si častna izjema.) V ponedeljek zjutraj, ko pesnim to besedilce, žal še ne morem vedeti, kakšne rožice bodo v sredo sadili drugi govorniki, najrazličnejši politiki in kulturniki, ki bodo v manjšini, njihovih modrosti še ne morem slišati – čakaj, pravzaprav lažem, na podlagi minulih izkušenj jih v domišljiji lahko točno slišim, kar je morda še huje. Vse o slovenskem jeziku kot temelju nacionalne identitete in o tem, kako nas bo pobralo, če ne bomo brali, bla bla. Kakšne posebne izvirnosti ob takih slovesnih priložnostih pač ni mogoče pričakovati. Zato bi rada zasukala krmilo v drugo smer in glede na to, da je knjižni sejem vendarle v prvi vrsti knjigotrški dogodek, podala nekaj predlogov, kako uporabiti knjigo, ne da bi jo prebrali, drugače rečeno, zakaj jih kupovati, čeprav vas vsaka črka v njih boli. Pa začnimo!
Iskanje brez piškotkov ni možno
