-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Ihta
Ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos ... Prevajam ti zadnjikrat zanimiv članek o Amerikančku, ki se v vrstah kurdske milice v sirski Rodžavi bori proti Isisu, ker bi rad na lastne oči videl, kako poteka socialistična revolucija v tej de facto avtonomni pokrajini, ampak kaj, ko poba poleg tega, da strelja, o svojih dogodivščinah tudi tvita – po tem je zaslovel. Tako spoznam, da se v visoki starosti 57 let nič več ne znajdem v spletnem novoreku, pojma nimam, kako se po slovensko reče podcast, sanja se mi ne, kaj je handle in po čem se to čudo loči od uporabniškega imena, skratka, izgubljena sem kot dete v temnem gozdu, tviteraški latovščini pa niti pod razno ne znam poiskati slovenske ustreznice. Ker me niti na Facebooku ni. Skratka, povozil me je čas.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Ekonomija
Zadnji krog privatizacije NLB?
Privatizacija NLB s svojo opotekajočo se zgodovino teče morda svoj zadnji krog, privatizacija v EU tudi. Obe imata goreče zagovornike in nasprotnike, obe sodita na področje politično-ekonomskih paradoksov. Razkrivata iracionalnosti političnega odločanja na račun ekonomskih tveganj in škod. V ospredju so stare dileme prodaje in večnih evropskih zavez, manj govorimo o pogojih prodaje in izkupičku, fiskalnih učinkih in drugih oportunitetnih stroških. Prodaja bank in podjetij je za zdaj ekonomsko bolj podobna razprodaji, hitenje je bolj politična kot ekonomska nuja. Privatizacija je preprosto najprej posel, ki predpostavlja določeno politiko. To pomeni, da vemo, kaj kdaj komu prodajamo, kako in po čem. In kajpada, zakaj.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Kolumna
Ko se prvič po mnogih letih spraviš na hojo ob žici okoli okupirane Ljubljane, vidiš, kako nezadržno mesto požira okolico in z njo vred dobro obdelovalno zemljo. Zginevajo travniki, njive, pašniki, gaji. Kar je enkrat pozidano, asfaltirano ali zastrupljeno, ne bo nikoli več rodilo nič zelenega in užitnega. Mesto zase kar skrbi, za okolje (okolico) pa v svojo dolgoročno škodo bistveno manj. Prestolnica in večja slovenska mesta vsi leže na redkih ravninah z dobro zemljo, vsi se širijo in med njimi se gradijo nove ceste in vse mogoče pritikline našega prebivanja. Vsak dan izgubimo za majhno kmetijo zemlje. Pri tem glede površine obdelovalne zemlje na prebivalca tičimo na evropskem dnu in pridelamo le kako polovico tega, kar pojemo.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Pamflet
Vrvohodec nad okoljsko tragedijo
V Mariboru so prepovedali koncert Marka Perkovića Thompsona. Njegova glasba in besedila me odbijajo. V eni svojih pesmi prepeva: »Zapalit ću Krajinu do Knina. Zapalit ću dva tri srbska štaba, da ja nisam dolazio džaba.« Militantizem in nasilje. Toda enako nisem poslušal prireditev Evrosonga, res da iz drugih razlogov. A argument prepovedi, za katero je pledirala policija, je vprašljiv. Pravijo, da bi se na koncertu lahko zbrali njegovi radikalni privrženci iz Hrvaške. In da tudi nasprotniki koncerta pripravljajo shod, kar bi lahko povečalo varnostno tveganje.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Dva leva
Če kdaj zapadete v negotovost ali obžalovanje, da se niste preizkusili v politiki, da niste kandidirali za poslanca in vstopili skozi glavna vrata v parlament oziroma DZ, vam predlagam, da občasno spremljate tretji program TVS. Jaz mu pravim S-M-program TVS. Je program sadomazohističnih praks, ki jih prakticirajo udeleženci političnih seans. In bolj kot seje državnega zbora je priporočljivo gledati seje posameznih teles, komisij in odborov, kjer so prikazi bolj eksplicitni. Tam vznikne na plano vsa bizarnost brez cenzure, brez nadzora, brez popustov. Če boste po spremljanju teh bizarnih praks še vedno obžalovali, da se niste aktivno spoprijeli s politiko, vam ni pomoči: rojeni ste za politiko in za politika. Ker me je zanimalo, kako je prišlo do tistih Mahničevih lulčkov, kaj je kdo zares rekel, sem si naložil mučno opravilo, namreč ogled posnetka. In danes nisem čisto prepričan, ali je bilo to dobro ali slabo.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Uvodnik
Janez Janša sicer ni uspešen politik, rezultati njegovih vlad so ekonomsko gledano poraz za porazom. S prvo vlado je državo izpostavil dolgovom, ki jih je ustvarilo njegovo neumno trošenje, zaradi česar je bil krizni pristanek za vse državljane in gospodarstvo veliko trši in dolgotrajnejši, kot bi bil sicer. Druga vlada je bila eno samo ustvarjanje krize, strašenje, stiskanje in katastrofizem, s čimer je krizo poglobil do skrajnosti. Janša dejansko zmaguje le v eni preprosti politični igri: na referendumih. Zmaguje pa preprosto zato, ker najprej pretehta javno mnenje, nato pa ga začne s klasičnimi populističnimi izpadi podpihovati. Vseeno je, za kaj gre, vseeno je, kakšne so posledice referenduma, pomembno je le eno: oslabiti političnega nasprotnika.
Iskanje brez piškotkov ni možno
