-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | TV
V nedeljo smo v vseh informativnih oddajah gledali neštetokrat ponovljene posnetke nasilja na katalonskem referendumu, nato pa še Dimitrija Rupla, ki jih je kar se da državotvorno raztolmačil. Zato smo se prav razveselili Fokusa, ki je velikokrat edina smiselna stvar, ki nam jo konec tedna ponudi Poptevejev informativni program. Tokrat so pripravili prispevek o ženskah v znanosti in stereotipih, ki jim stojijo na poti.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Ihta
Natanko pred tednom dni, prejšnjega petka, je bila novica dneva izkupiček, ki so ga na dobrodelni dražbi Vala 202 in projekta Botrstvo vrgle superge Luke Dončića, v katerih smo vsi Slovenci kot eden zmagali na evropskem prvenstvu v košarki. Trideset tisoč evrov, kolikor je zanje ponudil najuspešnejši dražitelj, bo brez odbitkov namenjenih otrokom, ki živijo v težkih socialnih razmerah, a si kljub temu zaslužijo negovati svoje športne talente. Strinjam se, da človek ne živi samo od kruha in da smejo tudi reveži tekati za žogo, če jim to polepša dan, kajti poleg za silo polnih želodcev sta pomembna ali še pomembnejša zavest, da nekaj zmoreš, in občutek človeškega dostojanstva. Novica torej spada med tiste, ki jih pri svojem zasebnem predalčkanju uvrščam v rubriko »ko celo ciniki obmolknemo«.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Hrvaška
Država zombijev (v slovenščini)
Kako imenovati družbo, v kateri sprejemajo zakone, potem pa jih umikajo, še preden sploh pridejo v parlamentarni postopek? Demokratična? Ali pač partijska tiranija, v kateri je usoda zakonov odvisna zgolj od premierovega diskretnega »tipanja utripa narodu«? Tako se je predsednik hrvaške vlade odrekel zakonu o davku na nepremičnine, ker mu je prišlo na uho, da za takšen harač še ni pravi čas. Potem je umaknil še novi družinski zakon, pripravljen po navodilih trde konservativne desnice, s katerim naj bi država določila, kaj je družina. Po njem zakonski par brez otrok ne bi več imel pravice imenovati se družina, v to vzvišeno kategorijo bi se uvrščali le še Jožef, Marija in jata malih Jezuščkov, vsi drugi pa bi obveljali za brezbožne in jalove zgube.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Ekonomija
Nedeljski katalonski referendum glede nacionalne suverenosti in odcepitve je odprl veliko kompleksnih vprašanj, ponudil pa vrsto enostranskih odgovorov. Zahteve Kataloncev so stare in politično legitimne, njihova legalnost pa je bolj zapletena, tako notranjepolitično kot tudi mednarodno. V obeh primerih mora politična ekonomija odcepitve ali večje avtonomije voditi do demokratičnih pogajanj in iskanja možnih kompromisov namesto nasilja in izključevanja. V nedeljo so na izpitu padle politične elite v Barceloni in Madridu, pa tudi v Bruslju. Neznosen jezik odcepitve bi morali že zdavnaj nadomestiti z metaforo pametne razveze. Španija se je znašla v usodni politični krizi, z njo pa znova tudi EU.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Kolumna
Nemške volitve so še eno svarilo za tradicionalne velike stranke. Volivce počasi, a nezadržno izgubljata obe, CDU Merklove in SPD (socialdemokrati). Ta proces, dokaj značilen za vso Evropo, traja vse od neoliberalne revolucije v sedemdesetih letih, predvsem zato, ker t. i. zmerna politična sredina uveljavlja neoliberalizem, s tem pa neizbežno izgublja zasidranost v družbi in odpira teren za populiste in skrajno desnico, deloma pa tudi za novo levico. Tla pod nogami se pri tem bolj spodmikajo socialdemokratskim strankam, ker so pač veljale za tradicionalne predstavnice delavstva in (nižjega in srednjega) srednjega razreda, a so ju nato pustile na cedilu.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Pamflet
Redki so svetovni dogodki, ki jih slovenska večina samoumevno razume. Katalonski referendum je bil déjà vu. Grožnje španske vlade in pošiljanje oboroženih sil v Barcelono so le ponovitev oboroženega poskusa jugoslovanskega vrha, ki je hotel onemogočiti slovensko osamosvojitev. V obeh primerih je oblast v imenu zaščite ustavne ureditve posegla po nasilju nad ljudstvom.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Dva leva
»Danes v Kataloniji ni bilo glasovanja. To je bila le lažna uprizoritev in še eno dejanje proti demokratičnemu in zakonitemu sobivanju.«
— Španski premier Mariano Rajoy je pokazal skrb zbujajočo formalno in vsebinsko motnjo zaznave -
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Uvodnik
Do volitev je še 16 dni – čez dobra dva tedna bomo torej izbirali predsednika republike. Po ustavi naj bi šlo za osebo, ki ima toliko moralne avtoritete, da zna poseči v družbeno dogajanje kljub odsotnosti dejanske politične moči. Za resno izpolnjevanje te vloge je treba imeti integriteto, ugled, karizmo – drugače je pač to bolj protokolarna funkcija, razen ko gre za imenovanja in predloge. Spoštovan predsednik lahko usmerja družbo, se odzove, ko ta zaide, in včasih tudi resno zareže vanjo. Prihodnje leto bodo volitve v državni zbor – in predsednik z močjo in karizmo lahko vpliva tudi na to, kakšna koalicija vodi vlado.
Iskanje brez piškotkov ni možno
