-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Ekonomija
Politično-ekonomska razprava o obdavčitvi kapitalskih dobičkov je predvsem politični spin, manj gre za ekonomsko vsebino in poslovno kredibilnost. Koalicijska pogodba je ohlapni politični okvir brez prave ekonomske vsebine, vlada ni niti izvoljena, prvi obrisi politik in sistemskih sprememb šele prihajajo. Davčna reforma je seveda nujna, fiskalna politika je osrednje orodje vlade in hkrati ohlapno orožje bruseljske administracije. Toda spremembe davčnega sistema in politik so vedno postopne, odzivi na spremembe pa vedno radikalni in histerični. In tokrat so slabo politično predstavo pred dvigom kakršnekoli ekonomske zavese uprizorili podjetniki in profesionalna poslovna združenja. Politizacija biznisa ni nič manj nesmiselna kot sporna prevlada politike nad njim.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Kolumna
Jacob Augstein se sprašuje: »Si radikalen, če zahtevaš pravične plače, dostopne najemnine, otroštvo brez revščine? Ne, realist si. A že realizem je postal radikalna drža.« Augstein je kolumnist nemškega Spiegla.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Pamflet
Vest o Štajerski vardi, skupini zakrinkanih bojevnikov, oboroženih s sekirami in strelnim orožjem, ki se urijo v gozdu pod vodstvom predsedniškega kandidata Andreja Šiška, je preplavila medije. Jasno, vsi smo proti takšni nasilni formaciji, ki bi vzela red v svoje roke. To je točka, ki civilizacijo loči od zakona divjega zahoda.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Dva leva
»Ni sicer jasno, kam bi Boscarol (tokrat pa res) odselil svoje podjetje. V večini držav OECD so kapitalski dobički vključeni v dohodnino, v Italiji, Danski, Franciji, ZDA, Švedski, Nemčiji, Finski pa je ta davek veliko višji in strožji od slovenskega davka na dohodek. A saj verjetno Boscarol kar nekaj govori. Dobro mu gre v tej državi, zelo mu je naklonjena, pomaga mu. Njegovo podjetje je vzorčni primer, na katerem lahko država pokaže, kako veliko je pripravljena storiti za podjetništvo.«
— Namesto pravih vprašanj o solidarnosti države in družbe do nesolidarnih lastnikov kapitala, o čemer pišeta Mekina in Repovž (Mladina, 31. 8. 2018) -
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Uvodnik
Brez dvoma gre za grozljivo podobo, ko se neki moški, oblečeni v stare vojaške hlače, ki so jih pretežno dobili v času, ko so služili vojaški rok v Slovenski vojski, zbirajo v gozdu in salutirajo nekdanjemu vodji nogometnih navijačev, ki ima za sabo nemalo izredno problematičnih dejanj, med drugim je bil zaprt zaradi poskusa umora. Sploh v teh krajih nas mora pošteno stresti: pred več kot tridesetimi leti so se na enak način začeli zbirati neki drugi moški v nekdanji jugoslovanski republiki Srbiji. Ko je leta 1987 Vojislav Šešelj sebe razglasil za četniškega vodjo, začel hoditi po Jugoslaviji in govoriti o veliki Srbiji ter okoli sebe zbirati somišljenike, si ni nihče mislil, da bo to na koncu pripeljalo do ene najbolj krvavih vojn v Evropi. Zato gre vsak tak pojav jemati z vso zaskrbljenostjo in resnostjo.
Iskanje brez piškotkov ni možno
