-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Hrvaška
To bi čisto lahko bile besede predsednika Švedskih demokratov, kakor se, kakšna ironija, imenujejo tamkajšnji skrajni, ksenofobični desničarji, ki so skupaj s podobnimi strankami prav zaradi antimigrantske, populistične retorike na nedavnih švedskih volitvah skoraj prevzeli oblast. Toda ne, to ni govorjenje Šveda Åkessona, odkritega častilca Hitlerja, ampak evangelijsko sporočilo častitega Josipa T. iz neke župnije v Gorskem Kotarju ob reki Kolpi, ki jo pogosto, čeprav v glavnem neuspešno, poskušajo prečkati migranti, da bi se prek Slovenije prebili do kake evropske države. Dušni pastir farane torej opozarja na strahotno nevarnost, ki jo pomenijo ti ljudje, kajti »Hrvaška je bila 500 let obrambni zdi krščanstva in braniteljica Evrope pred islamskim krivoverstvom« itd. V enakem evangelijskem tonu razpihuje sovraštvo do »krivovercev« in »dezerterjev« ta mali, nepomembni možic, katerega besede bi hitro poniknile v globinah kloake podobnih sporočil, če ne bi bilo neke pomembne podrobnosti.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Ekonomija
Pred desetimi leti, 15. septembra 2008, je ameriška investicijska banka Lehman Brothers objavila stečaj, ki je sprožil globalni plaz velike finančne krize. Vse, kar je sledilo, sodi v vedno znova ponovljivo zgodovino denarja, kreditne ekonomije in finančnih kriz. Tu je vzrokov vedno več kot pojasnil, rešitev vedno premalo, napovedi pa zgrešene. Standardno pojasnilo govori o uspešni operaciji reševanja. Stabilizacija finančnega sistema je uspela, postopno ekonomsko oživljanje je tu, nič odločilnega se ni spremenilo, hkrati pa je vse drugače. Leta 2018 govorimo o ekonomsko izgubljenem desetletju, tveganja so danes predvsem politična, gospodarska kriza se je prelevila v politično.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Žive meje
Čedalje bolj razumem, zakaj se večina ljudi v vsakdanjem življenju izogiba pogovorom o politiki. Človek mora samo malo narobe oceniti sogovorca, pa lahko neškodljivi nedeljski small talk zavije v močvirje blaznih teorij zarot in morbidnih blodenj. Če si z nekaterimi ljudmi – tudi takimi, s katerimi si politično nismo nujno blizu – delimo vsaj nekatera osnovna izhodišča za debato, lahko pri drugih zgolj ugotovimo, da miselno operirajo v povsem drugem vesolju. Ogromen del sicer čisto normalnih Slovencev na primer živi v prepričanju, da politiki ne počnejo drugega kot sedijo v pisarnah in tuhtajo, kako bodo pobrali težko prigarani denar domačim garačem ter ga razdelili brezdelnim arabskim posiljevalcem, zmešanim slikarjem in nasilnim lezbijkam. In tega ne mislijo na abstrakten makroekonomski način – dobesedno verjamejo, da je politična strategija naših elit najprej poskrbeti za muslimane in geje. Kje torej sploh začeti pogovor z njimi? Saj je tako, kot da bi s člani društva Flat Earth poskušal najti skupne točke v zvezi z astrofiziko.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Kolumna
Trenutno je mirneje, a bilo je hrupno. Vik in krik so najprej zagnali boscarolovski podjetniki in poslovna združenja. Namen: preprečiti s koalicijsko pogodbo šesterice nakazano zvišanje davkov za podjetja in lastnike. Izrecna tarča napada je bila Levica, prikrita pa vsa Šarčeva koalicija. Hrupneži so pri tem izkoristili Meščev spodrsljaj (izjava o Akrapovičevi davčni utaji, v resnici izogibanju), še bolj pa Kordiševo petelinjenje.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Pamflet
Oboroženi napad na ustavno ureditev
Nekaj dni pred glasovanjem o vladi Marjana Šarca je časnik Delo objavil anketo, po kateri je priljubljenost njegove stranke od časa volitev padla za polovico. Podatek, ki sicer ni sprožil ne odzivov ne premišljevanj, je šokanten. Pred časom smo prebirali, kako se je število novih članov stranke LMŠ skokovito povečalo, po drugi strani pa se je množica njenih podpornikov razpolovila. Za te, ki pristopajo, je motiv evidenten: ker ima vladna stranka največjo moč kadrovanja, je postala pač vabljiva za karieriste. A zakaj osip navdušencev med državljani? V čem se razlikujeta predvolilni od povolilnega Šarca? Prvi je volivcem napovedoval, da z njim prihaja čas novih obrazov, nove generacije politikov. Drugi pa se je postavil kot rešitelj odstopljene vlade, katere člane je znova vrnil v ministrsko in druge oblastniške ekipe. Kot politik, ki je vladi Mira Cerarja ml. omogočil metamorfozno preživetje. Polovica prvotnih Šarčevih navdušencev se očitno počuti izigrano. In nekdanji imitator se je zaradi želje po premierstvu odpovedal ljudski moči svoje stranke.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Dva leva
»Kandidat za zunanjega ministra Miro Cerar je v predstavitvi pred odborom DZ za zunanjo politiko napovedal, da si bo prizadeval za odprto, uravnoteženo in enotnejšo zunanjo politiko.«
— Odhajajoči premier in prihajajoči zunanji minister grozi s ponovnim uravnoteževanjem slovenske zunanje politike (STA, 4. 9. 2018) -
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Uvodnik
Zajezitev sovražnega govora bi morala biti ena od prvih nalog Šarčeve vlade – če je v njej dovolj modrosti. Takšne naloge se namreč lahko katerakoli vlada loti le na začetku mandata, z interventnim, res hitrim zakonskim posegom. Naloga je težka, še težja zato, ker na mestu odgovornih ministrov za pravosodje, notranje zadeve in kulturo nima ravno politično močnih oziroma izkušenih oseb. A nikogar ne bo nadaljnja eskalacija bolj udarila kot ravno vlade. Janševi pač vsak dan bolj lažejo, osirajo, blatijo, so popolnoma brez zadržkov.
Iskanje brez piškotkov ni možno
