#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Hrvaška

O mačkah in psih

Ali objava posnetkov razgaljenih trupel z ulic ukrajinske Buče resnično govori o napredku medijev in civiliziranosti družbe? Smo kdaj prej, na primer med vojno v Iraku, videli podobne posnetke civilistov, ki so jih ubile ameriške bombe? Ne, nismo, predvsem pa nismo videli posnetkov ubitih ameriških vojakov, da ne bi vznemirili ameriške javnosti. Tako eksplicitnih prizorov nismo gledali niti v nič manj krvavi vojni na območju nekdanje Jugoslavije. Je torej ta pornografija smrti namenjena čemurkoli drugemu kot vojni propagandi, čeprav jo je objavil napadeni? In ali je to korak naprej ali nazaj za civilizacijo, ki je tako napredovala, da danes kapitalistični svet ob neki lokalni vojni umira od strahu – kot so nekoč jamski ljudje – zaradi morebitnega pomanjkanja hrane, ki je ta razvita civilizacija očitno ni sposobna pridelati brez ruskega plina in ukrajinskega žita?

dr. Bogomir Kovač

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Ekonomija

Trilema

Triindvajseto virtualno srečanje voditeljev EU in Kitajske 1. aprila 2022 je nova epizoda brezupnega evropskega iskanja politične identitete v globalnem svetu. Vse se je vrtelo okoli odgovornega ravnanja velesil v ukrajinski vojni. ZDA in EU pričakujejo, da Kitajska ne bo podprla Rusije. Kitajska si želi drugačne svetovne ureditve, podobno kot Rusija, Indija in drugi. Kitajska je za EU hkrati strateška partnerica, ekonomska konkurentka in globalna nasprotnica. Trilema je seveda nerešljiva, če EU ostaja znotraj ameriške hegemonije. V trikotniku med ZDA in Kitajsko lahko EU ohrani svoj strateški položaj zgolj z ekvidistanco do obeh. Politično-ekonomska avtonomija EU je temelj njenega razvoja, tudi znotraj ameriško-kitajskega antagonizma. Toda to zahteva politično smelost in razvojno ekonomsko vizijo. EU je spočeta kot politični porok miru, njeni interesi so ekonomski in ne vojaški. Ukrajinska vojna je učna ura strateških napak njene vzhodne (ne)politike. Zato so evropsko-kitajski odnosi tako pomembni za prihodnost EU, če sploh še zmore in želi obstajati.

Janko Lorenci

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Kolumna

Rajši topovi

Levica je pripravila zakon o davku na velika prazna stanovanja, NSi, najbolj nekrščanska stranka v Sloveniji, pa mu nasprotuje in grozi z referendumom, čeprav priznava, da je sama razmišljala o takem davku. Praznih stanovanj je veliko, veliko pa je tudi ljudi v hudi stanovanjski stiski. To ne gre skupaj.

Bernard Nežmah

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Pamflet

Doba takojšnjega pozabljanja

Volitve na Madžarskem so prinesle veliko presenečenje. A ne samo zmago Viktorja Orbána, temveč volilni zbir njegove stranke Fidesz. Prejela je 54 odstotkov glasov vizavi 34 odstotkom opozicijskega bloka, medtem ko so predvolilne ankete vseskozi kazale na izenačen izid. Zares huronska napaka.

Vlado Miheljak

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Dva leva

Volitve 2026

Novost v ubranem orkestru srednjeevropskih in južnoevropskih samodržcev je skrajni cinizem do javnosti in volivcev. Če so svoj čas pretirano in nepristno poudarjali, da jim je – v nasprotju z levičarji in liberalci – mar za ljudi, sedaj samozavestno sporočajo »kaj nam pa morete«. Pač, javnost, civilna družba, opozicijske stranke. Nič več ne šteje, kakšno je večinsko razpoloženje, ampak kateri segment tega razpoloženja »pride« na volišče in glasuje. Ne le v nedemokratičnih sistemih, kjer so volitve zgolj ritual, predstava privrženosti režimu, ampak v precejšnji meri tudi v tako imenovanih defektnih demokracijah (izraz politologa Merkla) s formalnim demokratičnim ustrojem, a z vsebinskimi zlorabami oblasti velja (krilatico pripisujejo Stalinu), da odloča tisti, ki šteje ali definira, kako naj se štejejo glasovi, in ne tisti, ki je glasoval. Sicer pa tudi svobodne volitve niso samodejno že tudi poštene volitve.

Grega Repovž

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Uvodnik

Vzhodna ali zahodna Evropa?

Prav neverjetno je: pred 30 leti so se vzhodnoevropske države iztrgale iz objema Sovjetske zveze in komunizma. Velika večina njihovih prebivalcev je želela živeti v demokraciji zahodnega tipa. Z delitvijo oblasti, zasebno lastnino, kapitalizmom, večstrankarskim sistemom, demokracijo, uveljavljenimi človekovimi pravicami, pravico do anticipacije, delujočo in svobodno civilno družbo, svobodnimi mediji, svobodo izbire in mišljenja. Tudi Rusija je po razpadu Sovjetske zveze poskusila oditi v to smer, a se je ustavila že na prvi tretjini poti. Pot v demokracijo je dokončno ustavil Vladimir Putin, ki je prejšnji komunistični sistem nadomestil s kapitalistično avtokracijo. In na vzhodu smo se nad tem zgražali. In kje smo danes? Vse več držav po vzhodni Evropi postaja po ustroju kopija Putinovega režima: navidezna demokracija, kjer se opozicija ovira in preganja, medije, tako zasebne kot javne, oblast napada in lomi, civilna družba doživlja prepovedi in finančne kazni, človekove pravice se kršijo na vsakem koraku, z zakonodajo ter tudi z nasiljem represivnih organov in državnega aparata. O katerih državah govorimo? Seveda o Madžarski. Pa o Poljski, o Romuniji in Bolgariji, tudi o Hrvaški, seveda o Srbiji. In Slovenija? Dolga leta smo se zgražali nad temi poldemokracijami skupaj z Zahodom in mahali s svojega evropskega vlaka. A leta 2022 smo pred odločitvijo: ali sledimo vzhodnim avtokracijam in se tudi sami začnemo spreminjati v avtokracijo po vzoru Putina ali pa se poskušamo vrniti med normalne demokracije. Seveda tudi zahodna demokracija ni izjemna. Ima veliko šibkih točk. A je demokracija.