#k# Prelistaj izdajo

N'toko

13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Žive meje

Vera v znanost ni dovolj

Danes se nam je neprijetno spomniti na duhamorne mesece koronakrize, čeprav bi nam to verjetno koristilo. Koristilo bi na primer, če bi se spomnili vseh izjav medijskih in strokovnih avtoritet, ki so se izkazale za zgrešene. Da bi analizirali, kako so vidni izobraženci prisegali na vsemogočnost cepiv, čeprav izkušnje velevajo, da imajo tudi cepiva omejen domet in učinkovitost, pa spet zagovarjali sproščanje nujnih zaščitnih ukrepov za cepljene, čeprav so ti množično zbolevali, ali se celo zavzemali za invazivne nadzorne posege, ki dokazano niso imeli učinkov. Ne glede na njihovo znanje in dobre namere je cepilna strategija sprožila širok upor in klavrno propadla, nihče pa se ni resno vprašal, zakaj. Ta neuspeh med t. i. zagovorniki znanosti ni porodil premislekov o zmotnem pristopu, ampak nasprotno: mnogi so še utrdili prepričanje o svoji nezmotljivosti, za neuspeh pa so krivili antivakserje in dezinformatorje – ljudi, ki ne verujejo v znanost. Problem naj ne bi bil v slabi strategiji, ampak v heretikih, ki so ljudem omajali vero. Ko bi le lahko odstranili lažne informacije z neta, ko bi le Mark Zuckerberg bolj cenzuriral Facebook, ko bi le Spotify ukinil Joeja Rogana in Dnevnik odpustil Tomaža Mastnaka … potem bi s sveta pregnali tudi covid-19!

dr. Bogomir Kovač

13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Ekonomija

Prvi Golobovi koraki

Kriza stagflacije dobiva na svetovni ravni in tudi doma vedno jasnejšo podobo. Postaja novi zaščitni znak političnoekonomskega kaosa. Hitro sosledje kriz, tudi vojnih, je šokantno, fatalni odzivi politikov pa zastrašujoči. Stagflacije so relativno redki, protislovni in težko obvladljivi procesi. Običajno so znanilci nevarnih političnih razmer, kumulativnih kriz tržne ekonomije. Sedanja je predvsem rezultat pandemijske krize in ukrajinsko-ruske vojne. V njenem ozadju so širši geostrateški politični spopadi in nova ekonomska deglobalizacija. Inflacija je prevladujoči trend tega desetletja, naša pričakovanja in ravnanja jo dejansko zgolj poglabljajo. Precej je podobnosti z veliko stagflacijo konca sedemdesetih let, a še več razlik. Tokrat je ekonomsko lažje ukrotljiva, politično pa bistveno manj. Spopad z njo bo globalen, pa tudi lokalen. Zato je pomembno, kako se bo stagflacije lotila nova Golobova vlada.

Janko Lorenci

13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Kolumna

Na vrvici

Ukrajinska vojna polzi v slepo ulico. Rusiji je načrtovana hitra zmaga spodletela, težave ima celo v »svojem« Donbasu. Ukrajina je dovolj močna, da se ubrani, a zmagati kljub obilni pomoči Zahoda ne more. Grozi nam dolga vojna, v ozadju uničevanja, razkrajanja, pobijanja pa tiktaka jedrska grožnja.

Bernard Nežmah

13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Pamflet

Oddaja namesto sekire

Še preden je zmagovalec volitev Robert Golob postal mandatar, je napovedal, da bo število ministrov povečal za tri. V naslednjem koraku je med imenskimi predlogi obelodanil še Marjana Šarca in Alenko Bratušek. S tem je povečanje osmislil, toda ta sprememba je nastala zaradi njegovega načrta, da v svojo stranko vključi še stranki LMŠ in SAB, kar pomeni, da prve mandatarske poteze vleče z mislijo, kako na jesenskih lokalnih volitvah povečati moč svojega Gibanja Svoboda. Prva je torej misel na lastno korist. Bodoči premier obdan z dvema bivšima premieroma nakazuje simbolno moč, toda ko je vladni predsednik Šarec pred štirimi leti osnoval vlado z dvema ex-premieroma Bratuškovo in Cerarjem, jr., je vlada razpadla že po dveh letih.

Vlado Miheljak

13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Dva leva

Medijski rokomavhi

Slab spomin je težava in priložnost hkrati. V nekonsistentnem življenju in delovanju amnezija pomaga enostavneje preživeti. Če jo umešamo v koktajl z zmerno bistrostjo, se ta prednost razkrije do obisti. Vida Petrovčič, ki je hotela kolaborirati v sabotaži proti Studiu City, Marcelu Štefančiču in novinarski avtonomiji, je pozabila, da je konec leta 2006 sama padla v nemilost, ker je menda užalila ministra Bajuka. Takrat sta lomastila razvpiti urednik Gerič in Možina. Na mojo intervencijo (takrat sem bil član programskega sveta) se je Gerič branil, da so pred tem tudi njega cenzurirali zaradi prispevka o vladnem letalu. Že mogoče res. A razlika je bila več kot očitna. V prvem primeru je zaradi poskusa posega v novinarjevo avtonomijo odletel urednik (Lipušček), v drugem primeru pa je zaradi urednikovega (Geričevega) posega v novinarsko avtonomijo odletela novinarka (Petrovčičeva). No, resnici na ljubo ni odletela iz službe, ampak iz oddaje. Danes se ta ista Petrovčičeva predstavlja kot žrtev protestov proti njeni kolaboraciji s sedanjimi eksekutorji Studia City. Če bi Milenković izkoristil možnost molka, ne bi postal del te umazane zgodbe. In poslej bo mladi mož percipiran le še in zgolj kot »Aja, oni Milenković«; pač kot nelojalni, nestanovitni, neprofesionalni in za vse večne čase tretjerazredni novinar, ki je v usodnem trenutku aktivno sodeloval pri onečaščenju javne televizije.

Grega Repovž

13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Uvodnik

Tvegana igra

Bodoči premier Robert Golob je imel po zmagi na volitvah priložnost, da sestavi res dobro ekipo. Kombinacijo starih mačkov s spominom, ki bi vlado varovali z izkušnjami preteklih napak in dogodkov, strokovnjakov na najpomembnejših področjih sedanjega časa, ki bi zagotavljali, da bi Slovenija naredila zeleni preboj. Ekipa, ki jo je predstavil v sredo, ni taka. Golob je pri sestavi ekipe tvegal z nenavadnim izborom. Ki pa ni brez logike.