#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Hrvaška

Lov na čarovnice

Ta moški je resnični obraz Hrvaške: preteč, zlovešč, človek, ki bi si ga zlahka predstavljali med pazniki v taborišču ali na položaju upravnika kaznilnice, kjer kazen prestajajo najhujši kriminalci, s katerimi zna, kot je treba, ostro in neizprosno, opraviti le on. Je torej resnični obraz Hrvaške, brezčutne, primitivne, klerikalne skupnosti, katere najpomembnejši možje se radi in z orgazmičnim zadovoljstvom izživljajo nad najšibkejšimi družbenimi skupinami, predvsem nad ženskami. Toda v resnici ni paznik v zaporu, ne, zdravnik je, direktor največje hrvaške bolnišnice s 6000 zaposlenimi, član HDZ, predsednik partijskega odbora za zdravstvo, torej za področje, specializirano za »posebno« obravnavo žensk. Samec, o katerem govorimo, pa je poleg tega tudi ginekolog. To mu zagotavlja stalni užitek, ki ga občuti ob moči nad pacientkami, ko jim, zagledan v intimne dele njihovega telesa, zadovoljno naznani, da nosijo še enega malega Hrvata ali Hrvatico in da nikakor ne smejo splaviti.

dr. Bogomir Kovač

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Ekonomija

Potrebujemo mirovniški zasuk

Nakup vojaške opreme, Nato in odnos do ukrajinsko-ruske vojne bodo morda eni prvih kamnov spotike nove Golobove vlade, navznoter in navzven. Spet se je zapletlo pri orožju. Orožarske afere so stalnica nastanka in tridesetletnega razvoja naše države, vojska je zgrešen del njene identitete in suverenosti. Janševa vlada z omejenim mandatom hiti s podpisovanjem najdražje vojaške pogodbe, nova obljublja revizijo in morda tudi zaustavitev nakupa osemkolesnikov. Toda problem je globlji. Zadeva naš odnos do Nata, pa tudi do velikega militarističnega zasuka v EU. Zadeva politični razmislek o domači in tuji rabi slovenske vojske. Namesto Janševih »državniških« pozivov k militarizaciji EU in vojni v Ukrajini potrebujemo mirovniški zasuk, pogled z vidika žrtev vojne, preživelih in njihovih usod. Slovenska mednarodna kredibilnost se začenja onkraj zahodne hipokrizije in blasfemičnosti z vojno v Ukrajini. Toda ali lahko to drugačnost izrazita Šarec in Fajonova, do kod si bo upal Golob v vlogi želenega državnika drugačnega kova? Boxerji so izvrstni preizkusni kamen teh dilem in zadreg.

Janko Lorenci

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kolumna

Krize, strahovi, reakcije

Strahovi so stvar vsakdanjosti in vsakogar. Eni so individualni in teh je toliko, kolikor je ljudi. A spremljajo nas tudi kolektivni strahovi, se pravi taki, ki jih čutijo množice, včasih po vsem svetu. Povzročajo jih različne krize, ki kot da si sledijo vedno hitreje in se počasi zlivajo v eno samo morečo celoto.

Bernard Nežmah

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Pamflet

Pozabljajoči snovalci javnega mnenja

V nedeljo so spletne strani nacionalke in POP TV poročale o razpadu bojne moči ruskih agresorjev v Ukrajini. Branilci so jim med drugim uničili tretjino tankov, tako da je Putinova armada primorana uporabljati več kot 50 let stare tanke T-62. Par dni kasneje beremo o uspehih ruske ofenzive v Donbasu, kjer so osvojili že dve tretjini ključnega mesta Severodoneck. Kaj se je torej zgodilo? Možnosti sta dve. Ali so tankisti v polstoletnih tankih dosegli preboj, ki ga poprej mesece niso uspeli v najsodobnejših oklepnikih? Kar bi impliciralo, da je modernizacija vojske nesmiselna, ko pa so arhivska orožja učinkovitejša. Druga razlaga deluje bolj stvarno, a sporočila ukrajinskih oblasti o silnem uničenju sovražnikove oborožitve postavi za laž.

Vlado Miheljak

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Dva leva

Cockta libre

Vremenska napoved obeta, da bosta poletje in jesen intenzivna in vroča. Politična pa, da bosta prav peklenska. Zato bo treba gasiti žejo. Sem med tistimi, ki poleti radi segajo po karibski mešanici ruma, limete in gaziranega podaljška z obilo ledu. Natančneje, po lokalni različici cuba libre, ki sem jo za svojo interno rabo poimenoval cockta libre. Pač, ker napitka ne mešam s coca-colo, ampak s cockto. Razlog je simbolne in praktične narave. Simbolne zato, ker je zadržana raba coca-cole pač svojevrstna demonstracija upora proti ameriškemu potrošniškemu in siceršnjemu kolonializmu. A ključni razlog je praktične narave. Tako kot je banalno in absurdno Italijanom prodajati kavo Sturbucks, je banalno nas Balkance z razvajenimi okusi prepričevati, da je coca-cola boljša od cockte. Tega Američani, tudi ameriški diplomati, ne razumejo ali nočejo razumeti. Se spomnite veleposlanika Johnnyja Younga, ki je bil nenehno v kratkem stiku z deželo gostiteljico? Med drugim se je v nekem pogovoru pridušal, da Coca-Cola dosega v Sloveniji slabe poslovne rezultate. To da je, poleg preveč rezerviranega odnosa do vabljenja oziroma siljenja v združbo voljnih ob napadu na Irak, še en dokaz protiameriškega sentimenta.

Grega Repovž

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Uvodnik

Sprijaznitev

Več kot 30 let samostojne države se zdi dovolj dolgo obdobje tudi za sprijaznitev, da je Slovenija po vseh merilih majhna država – res majhna. Vsa poosamosvojitvena leta se zlasti politika in tudi mediji temu dejstvu nekako izogibajo, vsi skupaj sodelujejo v napihovanju te države čez njene dejanske meje, gre za vzbujanje občutka, da smo večji, ker se med seboj tako izjemno razlikujemo in je vsak košček te dežele ekskluziven. Te »sanje«, da je Slovenija kar spodobno velika država, najnazorneje kaže vedno znova oživljen projekt regionalizacije, pri čemer politika zadnja leta kot kar racionalno razdelitev poudarja reorganizacijo države v 14 pokrajin.