-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Za naročnike
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Žive meje
V Kinoteki je prejšnji teden ljubljansko premiero doživel film Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac, ki pripoveduje o tako imenovani začasni tehnični oviri na slovensko-hrvaški meji. Izmed številnih dramatičnih prizorov se mi je v spomin najbolj zasidralo srečanje med policijo in vaško skupnostjo v Radencih ob Kolpi. Šef policije in župan poskušata jeznim vaščanom na vsak način razložiti, zakaj morajo ob njihovi reki postaviti ograjo: »Vi ne razumete, mi se soočamo z velikimi migracijskimi pritiski ... Prihajajo hude stvari, v podsaharski Afriki se vsak dan za nekaj kilometrov razširi puščava, baje bo desetine milijonov ljudi krenilo proti Evropi …« A bolj ko predstavniki države napihujejo pomembnost žice, večja je skepsa lokalnih prebivalcev, ki na položaj gledajo bistveno bolj trezno: »Pa dobro, a bo nekaj kilometrov ograje v Radencih rešilo Evropo ali kaj?« Vsi vedo odgovor na to vprašanje. Na globalne migracije nima država nobenega odgovora in postavljanje žice je zgolj izraz njene nemoči. Za trenutek se gledalcu policijski veljaki celo zasmilijo … bolj ko se poskušajo prikazati kot rešitelji sveta, bolj so videti kot nebogljeni otroci v prevelikih uniformah.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Ekonomija
Trg dela v Sloveniji in EU doživlja od sredine leta 2021 nenavadne pretrese in velike premike. Brezposelnost je povsod rekordno nizka, inflacija znižuje kupno moč, plače in plačni sistemi so na prepihu. Plače postajajo osrednja politična tema, bolj v javnem kot zasebnem sektorju. Golobova vlada in sindikati so sredi oktobra 2022 podpisali dogovor o plačah in načrtovanih ukrepih. Dogovor prinaša dvig plač in napoved sprememb plačnega sistema do sredine leta 2023. Vlada si za zdaj kupuje čas in stavi na politični konsenz socialnih partnerjev. Toda recesija in inflacija ožita njen manevrski prostor. Uskladiti mora oba plačna sistema, javnega in zasebnega. Pri javnem bo morala dokončno rešiti dilemo, ali ga posodobiti ali opustiti. Za zdaj tu ostaja več rešitev, zmeda pa utrjuje najslabšo alternativo – kaotičen razpad sistema. Trg dela in dostojne plače so za Golobovo levosredinsko vlado temelj legitimnosti, pa tudi političnega preživetja.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Kolumna
Edini, ki imajo od vojn korist, so vojni dobičkarji. A na strahu pred posledicami vojne gradijo ta čas tudi tisti, ki bi Slovenijo na hitro obdarili z JEK 2, drugo nuklearko.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Pamflet
Prvi krog tekme za predsednika je prinesel same zmagovalce. Zmagoviti Anže Logar je občutno prejel več podpore, kot njegova stranka spomladi, Nataša Pirc Musar je krepko ugnala Milana Brgleza, za katerim je stal premier in dve vladni stranki, a poraženi je udaril z napovedjo veličastnega združevanje strank Svobode in SD, Vladimir Prebilič je v solo akciji presenetil z dvoštevilčno podporo, Sabina Senčar je podvojila rezultat stranke Resnica, celo Janez Cigler Kralj in Miha Kordiš sta svoje pičle glasove prikazala kot dinamično akcijo populariziranja idej njunih strank v družbi. Duh večnega optimizma se je očitno razlil tudi med politike. Toda volilne izide je kot zmago prikazal tudi Robert Golob. Kako mu je uspelo? Njegov Brglez je zbral 15 odstotkov, medtem ko je spomladi sam s Svobodo pobral dobrih 34 odstotkov. Ker je vmes v stranko vključil še Listo Marjana Šarca in Stranko Alenke Bratušek, je imela njegova razširjena stranka na parlamentarnih volitvah 41 odstotkov. Če prištejemo še SD, so te štiri stranke s 47 pomladnih padle na 15 jesenskih odstotkov. Trikratni upad popularnosti bi moral na Golobov obraz prinesti zeleno skrb. Povsem faktično mu grozi ponovitev usode nekdanjega sanjskega zmagovalca Mira Cerarja ml., toda on se ne da in evforično napoveduje zmago v drugem krogu. Kot pragmatik zdaj stavi na Pirc Musarjevo. Bo torej odslej hvalil njen lik? V nedeljski izjavi v volilnem štabu je izrekel: zagotovo pa ne bomo dovolili, da se kandidat SDS zavihti v predsedniško palačo, ker bi to Slovenijo vrnilo v mračne čase zadnjih dveh let in to si zagotovo nihče ne želi.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Dva leva
V predsedniški kampanji je Janša doživel največje mogoče ponižanje. Morda celo večje, kot je bil zgodovinski aprilski poraz. Namreč, ob Logarjevi etapni zmagi se ni smel z njim javno poveseliti, stopiti pred kamere in dvigniti njegove roke v šampionski drži: češ, poglejte ga, moj kandidat! Zvečer, ko so po štabih odpirali penino, je bil tako rekoč ilegalec. Zatajen, zanikan, prikrit. Kamere so ga ujele zgolj v temačni ulici pred štabom in za motnimi steklenimi vrati v prostoru štaba. Hja, človek v šipi!
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Uvodnik
Nobenega dvoma ni, da je stranka Levica z vidika političnega razvoja Slovenije pomembna. Če ne bi bilo Levice in njenega avantgardnega preteklega razmišljanja, podprtega z veliko znanja in vednosti, bi se danes v Sloveniji podobno kot v drugih vzhodnoevropskih državah mrščili nad minimalno plačo (ki je v resnih zahodnih kapitalističnih državah standard), sindikalizem bi bil še vedno obravnavan kot ostanek komunizma, danes v Sloveniji ne bi imeli tako močne razprave o pomenu javnih sistemov – zdravstvo bi veliko hitreje lezlo v zasebne roke –, ne bi končno prišli do spoznanja, da stanovanja ne morejo biti tržno blago, ampak so socialna kategorija, ne nazadnje tudi okoljske teme v družbi ne bi dobile mesta, ki ga imajo.
Iskanje brez piškotkov ni možno
