-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Hrvaška
Komentar / Zakoračiti v prazno
Najprej smo »zakoračili« iz Jugoslavije, nato iz vojne, potem smo »zakoračili« v Nato, EU, Schengen, evro … Sočasno smo »zakoračili« v revščino, nebrzdano inflacijo, velikanske stroške za hrano, elektriko, vodo, plin, življenje nasploh, »zakoračili« smo tudi v opustošeno državo množičnega izseljevanja in v popolno razčlovečenost vladajoče stranke, ki ji je do tretje zime po strahovitem potresu na Baniji v bližini Zagreba na prizadetem območju uspelo zgraditi zgolj šest – s številko 6 – hiš, zato na tisoče Banijcev še vedno živi v mrzlih kovinskih bivalnikih brez vode, elektrike, cest … »Zakoračijo« lahko samo v svoja zaledenela obup in nemoč. Brez dvoma smo »zakoračili« v bedo državice na obrobju Evrope, ki ji je odvzeta vsakršna suverenost, ki je sprta z vsemi sosedi na vzhodu, ki se v nacionalizmu še vedno mojstri ob državotvorni nemoči Bosne, s Srbijo pa sploh nima diplomatskih odnosov.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Ekonomija
Vse pogosteje nas ob izteku starega leta preveva spoznanje, da bi ga bilo najbolje čim prej pozabiti. Krize si sledijo z domala filmsko naglico, vsaka je globlja in kompleksnejša, bolj soodvisna od druge. Leto 2022 naj bi po pandemijski globalni kataklizmi prineslo zasuk, pa smo potonili v novem kriznem močvirju. Rusko-ukrajinska vojna, energetska kriza in inflacija so zarezale v vse družbene pore, še najbolj usodno v EU. Leto 2023 zato ne obeta ničesar dobrega, čas neznosne negotovosti se nevarno gosti, razumske rešitve pa izmikajo. Zato ni več političnega miru in iskanja skupnega dobrega. Globalizacija po meri Zahoda je trčila v ledeno goro zahtev multipolarnega sveta svetovnega Vzhoda in Juga. Geostrateški trk ZDA in Kitajske je vse bolj otipljiv in usoden. Ameriški konflikt z Rusijo v Ukrajini je zgolj uvertura v prihodnji spopad s Kitajsko na Tajvanu. Očitno je konec obdobja relativne predvidljivosti in stabilnosti. Geopolitika bo v letu 2023 dokončno dokazala svojo premoč usmerjanja družbenih sprememb, od podnebnih do socialnih, od ekonomskih do političnih. V stari družbeni izbiri »topov in masla« vse bolj zmaguje logika topov. In to je najslabše sporočilo leta 2022.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Kolumna
Fides je za 11. januar napovedal zdravniško stavko. Minister Loredan jo je označil za nepotrebno. Lahko bi rekel tudi, da je nespodobna in brezčutna.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Pamflet
Po sprejetju zakona o nacionalki je na Ustavno sodišče poslano pobuda za ugotavljanje njegove neustavnosti. Eden izmed argumentov njenega pisca profesorja Mateja Avblja je dikcija, po kateri lahko večina članov sveta zahteva razrešitev posameznega člana in mu do odločanja elektorjev, ki so ga izbrali, vzame glasovalne pravice. Reč zna biti absurdna. Denimo, da isti elektorji čez tri mesece zavrnejo zahtevo za njegov odpoklic, on pa je bil med tem izločen iz odločanja na svetu? Volja večine svetniških kolegov je postavljena nad voljo teh, ki so ga izbrali!!!?
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Dva leva
Kultni filmi trilogije Nazaj v prihodnost Roberta Zameckisa so pokazali, kako težavno je popravljati čas. Če popravljaš preteklost, ker nisi zadovoljen s sedanjostjo, si lahko pokvariš prihodnost. In obratno, če popravljaš prihodnost, ker nisi zadovoljen s sedanjostjo, lahko izvorno vse zamočiš že v preteklosti. Kar lahko posledično pokvari sedanjost in tudi prihodnost. Skratka popravljanje, friziranje časa se ne obnese, ker ne zagotovi, ampak poruši to, za kar greš v remont – namreč nadzor nad dogajanjem. Seveda ima Janša dovolj razlogov za popravljanje preteklosti. Pač, vse tiste lepotne in jedrne napake lastne podobe in usode, ki najbolj travmatično razgaljajo diskrepanco z njegovim današnjim likom. Torej, da je bil mlad, perspektiven in tudi bolestno ambiciozen partijski kader. In s partijo je prišel v konflikt zaradi premajhne radikalnosti. A ne premajhne radikalnosti lastne osebe, pač pa partije. Očital ji je, da je bila premalo to, za kar naj bi se razglašala. In potem so ga leta 1984 izključili iz svojih vrst. Kar je bila prva velika krivica, ki ga je prizadela.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Uvodnik
Če bi primerjali slovenski politični prostor z nemškim, je SDS, ki se pri nas predstavlja kot desnosredinska stranka, primerljiva z vzhodnonemško skrajno desno Alternativo za Nemčijo. Da, vzhodnonemška Alternativa za Nemčijo zagovarja skrajnejša stališča kot zahodnonemška, tam si odkritega rasizma ne upajo privoščiti. In tej zahodnonemški Alternativi za Nemčijo je po svojih stališčih še najbliže slovenska Nova Slovenija. Ko gre za svoboščine, odnos do migrantov, celo ekonomije, je namreč NSi bliže zahodnonemški Alternativi za Nemčijo kot pa koaliciji nemških krščanskih demokratov. Koalicija CDU-CSU, razen posameznikov v njej, nima tako skrajnih stališč, kot jih imajo slovenski krščanski demokrati – čeprav se nemška krščanska koalicija odmika v zadnjem času v desno in stran od centra, kamor jo je umestila Angela Merkel.
Iskanje brez piškotkov ni možno
