-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Za naročnike
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Ekonomija
Svet ECB je na začetku marca pustil troje ključne obrestne mere nespremenjene. Inflacija se v evroobmočju znižuje, gospodarska rast je šibka, toda leto 2024 je še vedno prehodno. Normalizacija ciljnih vrednosti inflacije in oživitev gospodarstva naj bi sledili po letu 2025. Podobno prehodno leto načrtuje na fiskalni strani tudi odhajajoča bruseljska administracija. Pogoji financiranja so na obeh straneh restriktivni in še naprej zavirajo povpraševanje, zlasti investicije. Tu tiči stara težava EU in njene strukturne neusklajenosti monetarne in fiskalne politike pri spodbujanju rasti. Vsi osrednji tekmeci EU na svetovni ravni so učinkovitejši in bolj produktivni, hitrejši in boljši pri kriznem prilagajanju. Revizija ekonomskega upravljanja EU naj bi prinesla zasuk, toda politični obeti niso dobri. Tveganja naraščajo, svetovno gospodarstvo je šibkejše, finančni baloni so na kritični točki, tik pred novim pokom. Militarizacija spet postaja ena osrednjih razvojnih politik, tudi v EU. Po logiki dolgih ekonomskohegemonskih ciklov smo sredi poglabljanja entropije pred novo veliko vojno. Super volilno leto je politični uvod, odložena ekonomska normalizacija zgolj posledica. Spoprijemanje z nepremostljivimi težavami se očitno nadaljuje.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Žive meje
Komentar / Pozor, vohuni prihajajo!
Francoska država, ki ima težave s pravo invazijo stenic, je po letu neuspešnega boja z nadležnimi krvosesi ubrala novo strategijo. Minister za evropske zadeve Jean-Noël Barrot je na začetku meseca stopil pred medije in povedal, da gre dejansko za lažni preplah, saj da »se je panika zaradi domnevnega širjenja stenic okrepila z dezinformacijami na družbenih omrežjih, povezanih s Kremljem«. Prav ste slišali, za stenice na pariški podzemni so krivi Rusi. Francozi, ki se pritožujejo nad srbečimi oteklinami po telesu, so zgolj nasedli kremeljski dezinformacijski kampanji, ki poskuša »spodkopati njihovo podporo Ukrajini«. Če vas kaj srbi, krivite Putina, ne nas. Bizarno iskanje krivca za razmnožitev stenic je zgolj zadnji primer konspirativne komunikacije evropskih liberalcev, ki za vsakim neugodnim političnim izidom vidijo podtalno delovanje tujih agentov.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Kolumna
Na nedavnem Janševem shodu v Ljubljani je mrgolelo slovenskih zastav, pele so se slovenske pesmi, dvigali slovenski transparenti, vse je bilo posvečeno Sloveniji in slovenstvu. To je janševski ritual, ki govori: mi edini delamo in čutimo za domovino, mi smo edini pravi Slovenci in patrioti.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Pamflet
Komentar / Korupcija na zvočnem zapisu
Pred evropskimi volitvami vedno poteka ritual, ko stranke napovedo sezname svojih kandidatov. Pred dnevi je to storila NSi, za njo Svoboda. Toda sestanek vrha največje stranke je presenetil tam zbrane novinarje. Namesto imen je predsednica sveta Nataša Avšič Bogovič odjecljala, da seznama žal nima pri sebi. Celo vladi naklonjeni SIOL je pikro zapisal, da se je za silo zbrala in se potem le spomnila, da sta na listi tudi oba dosedanja evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj. In nato so različni mediji nekako sestavili spisek sedmerice, Svoboda pa je razkrila, da bo o poslednjih dveh odločil osebno Robert Golob, celotno listo pa da bodo razkrili na srečanju stranke čez čas na Zbiljah. Norčevanje iz medijev! Nacionalna agencija STA je v sredinem jutranjem napovedniku prenesla strankino vest, da bodo na večernem vrhu določili celotno kandidatno listo. Torej so novinarji besede Svobode vzeli zares in prišli na predstavitev izbranih kandidatov. Zaman.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Dva leva
Komentar / Novi obraz ali nove stranke?
Rudi Dutschke, legendarni nemški levičarski aktivist, je umrl leta 1979 star komaj 39 let za poznimi posledicami atentata, ki ga je sicer preživel leta 1968, ko je na berlinskem Kudammu pred sedežem Zveze nemških socialističnih študentov (SDS) neki moški s ščuvaškim Springerjevim tiskom v žepu – kasneje se je izkazalo, da je bil navdušen tudi nad idejami neonacizma – pristopil k njemu, ga ozmerjal z »usrano komunistično svinjo« in ga, ob glasnem odobravanju nekaterih očividcev, trikrat ustrelil ter mu povzročil hude možganske poškodbe, zaradi katerih so se kasneje pri njem začeli epileptični napadi. Dutschke je v času svojega političnega aktivizma iznašel formulo plovbe po nemirnem morju med Scilo in Karibdo radikalnega fundamentalizma in konformnega realizma tedanjih levih strank, gibanj in frakcij. Njegova formula »pohoda skozi institucije«, ki je pustila veliko svobode v interpretaciji in razumevanju, je postala vodilo študentskih in sploh levičarskih gibanj po Evropi. Sam je imel sicer precej ambivalenten odnos do radikalnih akcij in celo terorizma, a je kategorično zavračal individualni teror, kakršnega je takrat zagovarjala Frakcija rdeče armade (RAF). Ambivalenten odnos je imel tudi do strankarstva, toda krilatica »dolgega pohoda« (aluzija na Mao Cetunga in kitajsko revolucijo) vstopanja v institucije sistema ter participacije v parlamentarnem boju ni le dopuščala, ampak celo predpostavljala. Krilatica je še danes aktualna ob dilemi, ali izkoriščati kulturno in intelektualno dominacijo ter delovati znotraj drobovja sistema in ga od znotraj preoblikovati ali biti dosledno zunajsistemski. In zato obroben.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Uvodnik
Uvodnik / Zadnje dejanje afere Litijska
Ljubljanski župan Zoran Janković je v zadnji oddaji Marcel, ne da bi ga voditelj Marcel Štefančič, jr., vprašal, navedel dva principa, ki naj bi ga opredeljevala kot levičarja, za kar da se ponosno deklarira: »Eden je odnos do sodelavcev, še iz časa Mercatorja, in drug je odnos do druge svetovne vojne.« Ne pravimo, da je kaj narobe z njima. Skrb za zaposlene je vrlina dobrih menedžerjev (pri čemer se ne opredeljujemo, ali je bil Janković res skrben do zaposlenih v Mercatorju ali zaposlenih v mestni upravi). Tudi spoštovanje partizanstva in narodnoosvobodilnega boja je brez dvoma vrlina in pomembna samoopredelitev, ki definira odnos do zgodovine in zgodovinskih odločitev. V Sloveniji imamo namreč še vedno velik del politike, ki ima pozitiven odnos do kolaboracije, tudi RKC do danes ni zmogla obsoditi lastnega sodelovanja in organiziranja podrejenih enot za nemške in italijanske okupatorje ter prisege Hitlerju. Janković hoče s tem tudi povedati, da ima pozitiven odnos do socialistične preteklosti in nekdanje skupne države.
Iskanje brez piškotkov ni možno
