Pod peto malomarnosti

Bernard Nežmah

5. 7. 2013  |  Mladina 27  |  Pamflet

Konec prejšnjega tedna je premierka sporočila, da bo v začetku tega tedna prvi del slabih terjatev NLB prenešen na »Slabo banko«. Potem se je dogodil črni torek, ko so mediji objavili, da s prenosom ne bo nič, saj ga mora vsebinsko najprej pregledati in potrditi še zunanji neodvisni cenilec. Preprosto – EU slovenski vladi ne zaupa. Besede Alenke Bratušek imajo življenjsko dobo, ki šteje natanko štiri dni. So torej osrednji dnevni mediji v udarnih prispevkih izpostavili neverodostojnost predsednice slovenske vlade? Nak, nacionalka jih denimo v napovedi večernega dnevnika sploh ni omenila, oddajo pa je začela z objavo pomanjkljivosti, ki so jih inšpektorji našli pri nadzoru pekarn.

Toda, ali je res tako nepomembno imeti na čelu države persono, katere besede ne držijo niti teden dni? Gospa Bratovškova je te dni sicer slavila, FDV je pri presoji njenega magistrskega dela razsodila, da ni šlo za plagiat, pri čemer pa je opozorila na resno malomarnost pri njenem delu.

Ugotovitve fakultetne komisije prinašajo dve sporočili. Pristaši premierke so zadovoljni, medtem ko so dijaki, študenti, diplomanti in magistri izvedeli, da njihovi uspehi nimajo teže. Temeljito in prodorno učenje osnovnošolcev, ki nabirajo točke za gimnazije, gimnazijcev, ki zbirajo uspehe za vpis na univerze, »Prešernovih« nagrajencev za odlične diplome, magistrov in ne nazadnje doktorjev, ki so ustvarili izjemne naloge, nimajo vrednosti. Predsednik vlade je namreč lahko nekdo, ki je uradno ugotovljeno sestavil malomarni magisterij! Skratka, znanje ni vrednota.

Toda po drugi strani postaja očitno, da obstaja neposredna povezava med malomarnim študijem in delom. Magistrica Bratuškova je pred leti sedela v nadzornem svetu NKBM, torej banke, ki je v istem času podeljevala vprašljive kredite. Kaj je torej omenjena počela kot nadzornica? Se je spomnimo po ločenih izjavah, v katerih bi opozarjala na rabote v bančnem vrhu? Ne, Bratuškova se je kot državna nadzornica z vsem strinjala. Spet ista zgodba, malomarna nadzornica in malomarna avtorica magisterija še naprej vodi vlado. Vlado, pod katere oblastjo slabe kredite NLB neopazno pospravljajo pod mizo. KPK je pri tem ugotovila, da je v ozadju korupcijski moment, saj z isto hitrostjo, kot so nekoč podeljevali koruptivne kredite, sedaj te kredite odpisujejo. Pri eni največjih finančnih manipulacij v državi ključnih oseb ne preganjajo.

Toda finančna luknja ima svojo ceno, le da vlada išče nove plačnike. Med drugim kmete, ki jim preti nov davek na kmetijska zemljišča in objekte. Ko je vlada pripravila nove obdavčitve, s katerim jih v povprečju udari z petimi tisočaki na leto, so napovedali kmečki punt. Zakaj bi oni plačevali račun za tajkunske kredite???

Ob napovedi kmečkih protestov se je nenadoma oglasil tudi kmetijski minister, ki je povedal, da se z zahtevami kmetov strinja, da on in njegovo ministrstvo nasprotujeta takšnemu davku. Kaj je minister Dejan Židan počel doslej? Zakaj ni prvi javno ugovarjal vladnim projektom? Pri sestanku Bratuškove z lastniki »Mercatorja« se je skliceval, da on o tem ni nič vedel, sedaj, ko je vedel, pa spet molk. No, prebudil se je šele po alarmu prizadetih.

Upor državljanov postaja ključni moment politike. A pojavlja se na dva načina. Po prestolnici je skupina okoljevarstvenikov protestirala zaradi kurjenja premoga, ki je devastirajoče za okolje,. Akcija je bila domiselna, saj so po mestu vozili samokolnice s premogom. Toda, kje so bili, ko je potekalo zbiranje podpisov za razpis referenduma proti TEŠ 6? Takrat, ko je šlo za konkretnost, njihovih domislic ni bilo od nikoder.

Skratka, takšne ad hoc akcije imajo status pouličnega gledališča.

Drugače ravnajo protestni krajani Vevč, ki so jim v naselje postavili predelovalnico odpadnega papirja. Nacionalka je v oddaji »Tednik« ravnala izjemno. V svojem prispevku je razgrnila ozadja, med drugim izjavo uslužbenke ARSA, ki je izdal ustrezno dovoljenje v rekordno hitrem času. Slišali smo, da so to storili zaradi izredno močne želje ljubljanske občine. Bo KPK pregledala poslovne vezi med ljubljanskim županom in »Papir Servisom«? To podjetje med drugim tiska glasilo »Ljubljana«. V tem listu, ki izhaja mesečno, najdemo od prve izvolitve Jankovića za župana, torej od konca leta 2006, sistematične hvalnice njegovega županjevanja. Ali v njem lahko preberemo, kaj o stiskah Vevčanov ali o perečih problemih mesta? Ne, glasilo niza samo lepe podobe, gradbene plane, stotine fotografij župana, ki jih podpira še množica izjav turistov o nebeško lepem mestu. »Ljubljano« izdajajo v 125.000 izvodih, mesec za mesecem, leto za letom, v njem pa le propaganda za župana Jankovića.

A kdo vse to plača? Približno milijon na leto zberejo vsi meščani za to, da potem lahko prebirajo hvalnice mestnemu glavarju. V šestih letih so mu lokalni davkoplačevalci plačali za 6 milijonov predvolilnih agitk.

Kaj pomenijo te številke glede na druge stranke? Na zadnjih parlamentarnih volitvah je njegova »Pozitivna Slovenija« porabila slabih 600 tisočakov za predvolilno kampanjo, SDS nekaj več, SD, SLS in NSi pa približno za pol manj. Edina izmed strank, ki ima dodatni permanentni proračunski vir za širjenje samohvale, je stranka Zorana Jankovića. Koliko so druge stranke hendikepirane v primerjavi z njo? Koalicijska SD je za parlamentarno kampanjo porabila komaj dobro četrtino sredstev, ki jih Jankovićevi porabijo samo za reklamo skozi glasilo «Ljubljana«.

Računsko sodišče, ki naj bi bilo varuh smotrnosti uporabe proračunskih sredstev, ni še nikoli presojalo, ali ni to sistemska zloraba.