• N'toko

    N'toko

    11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Žive meje

    Pay to play

    Najbrž ni bilo nikoli lahko postati zvezda. Naj gre za glasbenike, pisatelje, igralce ali manekene, prestižni položaj zvezde je od nekdaj tako zaželen, da se ogromno število ljudi prizadeva zanj kljub izredno majhnim možnostim za uspeh. Nadobudni ustvarjalci so za vstop v elitni krog počeli marsikaj; poprijeli so za vsako delo, najemali agente in trošili gore denarja. Vsi poznamo zgodbe o uspehu naših idolov, ki so leta in leta nosili kave in čistili čevlje (ali še kaj drugega) filmskim producentom, da so prišli do kake klavrne vloge v B-filmu, na koncu pa jim je čudežno uspel preboj na rdeče preproge. Zvezdništvo ni za ljudi s šibkim želodcem. Če hočeš uspeti, moraš biti pripravljen plačati, tako z denarjem kot s svojim ponosom.

  • Zaupanje

    Reševanje bank postaja nova evropska in slovenska prednostna naloga. Toda zmote in zablode glede fiskalne unije sedaj nadgrajujejo problemi nove bančne unije. Sestavni del tega je zahteva EU, da reševanje bank omejimo na bančno sfero, bančne izgube pa poravnavajo delničarji in določeni upniki bank, ne pa davkoplačevalci ali pa centralne banke.V Sloveniji po hitrem postopku pripravljamo spremembo zakona o bančništvu, ki uvaja nove načine zagotavljanja kapitala bank in širi meje insolvenčnih postopkov. Najbolj sporen je pri tem položaj podrejenih obveznic. Ne gre za nevtralne in tehnične bančne spremembe, z njimi se majejo temelji tržnega gospodarstva, suverenosti in legitimnosti denarja ter države. Ciprska kriza ni več nezaslišana deviacija, temveč sistemski primer. In tu je meja, ki je Čufar in Jazbec ne bi smela prestopiti.

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Javna pamet

    Vladajoči se zatirajo

    Med vsakdanjimi predstavami o vladajočih je ena najpogostejših, da uživajo brez zavor – da ni ničesar, česar si ne bi mogli privoščiti in kar bi jim bilo prepovedano. Ta predstava temelji na izkušnji, da si nekaznovano privoščijo, česar si drugi ne smemo in ne moremo. Kljub temu je napačna. Iz nje kuka zavist, pojí pa jo napačna misel, da gospodar želi isto kakor hlapec, le da v nasprotju s hlapcem želje lahko prosto uresničuje.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Kolumna

    Zmerjači

    Protikorupcijska komisija je nedavno ovadila nekaj ljudi, ki so jo zmerjali. Zmerjači zdaj tarnajo, da jim kratijo svobodo govora. KPK bi lahko molčala in se pustila mrcvariti (ker je pomagala spraviti Janšo z oblasti) ali pa zmerjače ozmerjala nazaj, padla na isto raven in stopila v začarani krog stopnjujočega se verbalnega besnila. Ovadba je bila torej upravičena.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Davek na dež

    Dobesedno čez noč se je končala osrednja politična kriza, ki jo je prinesla napoved, da se bosta za predsednika PS pomerila Alenka Bratušek in Zoran Janković. V medijih so deževale filipike zoper ljubljanskega župana, komentatorji so svarili in rotili, politiki grozili, kaj bo, če ZJ kandidira. Kaj pa je storila njegova glavna antagonistka? Je ob njegovem napovedovanju kandidature stopila pred kamere in vnaprej pribila, da je to za vlado pogubno in ga javno pozvala, da naj se takoj umakne iz tekme za predsedniški položaj? Nak, medtem ko so se drugi bojevali, je ona ždela brez besed. Ko pa je PS izvedla manever preložitve kongresa, se je čudežno pojavila in sporočila, da se je za igrice čas iztekel, ne da bi izrekla kakršnokoli kritiko na račun gospoda Jankovića.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Dva leva

    Vstajo kradejo, mar ne?

    Vojne na Balkanu so spet pokazale, da se da vse ukrasti, odtujiti. No, skoraj vse. Česar ne moreš odnesti, vzeti, pa lahko vsaj uničiš, požgeš, razstreliš. Denimo hiše, ki jih je težje odvleči. Ljudje kradejo žlebove, strešnike, avtomobilske gume, celo pokrove za kanalizacijske jaške. Tudi umetniška dela in inštalacije.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    »Trojka, pridi!«

    Kaj je »trojka«? Trojka nastane tako, da se v Bruslju sestanejo premieri evropskih držav. Na rednem ali izrednem srečanju. Oni odločajo. Evropska komisija razpošlje vabila, Centralna banka je izvajalec, je zraven, odloča pa prav nič na tej ravni. Mednarodni denarni sklad še manj. Pripravijo poročila, odločajo pa premieri in tista dva svetovalca, ki ju imajo v povprečju ob sebi. Seveda imajo v rokah poročila različnih institucij, drži. A odločitev sprejemajo premieri, pri čemer v resnici nekateri, med njimi ena kanclerka, scenarij med kabineti velikih držav že vnaprej uskladijo.