• N'toko

    N'toko

    25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Žive meje

    Nepremičniki

    Koga bi volili, če bi bile volitve jutri? Ok, verjetno bi tako kot jaz najraje izbrali katero izmed strank, ki še ne obstajajo. Ampak recimo, da bi si lahko izbrali sanjsko stranko s sanjskim programom in kandidati, kdo bi jo vodil in kaj bi ponujala? Ko takole skeniram hipotetične možnosti in se oziram čez mejo, da vidim, kaj ponuja tuje politično tržišče, mi v oči pade samo ena, ki bi bila zares primerna za Slovenijo. To je lahko samo stranka The rent is too damn high Jimmyja McMillana!

  • Prekletstvo tržne družbe

    Reševanje bank postaja ključna politično-ekonomska operacija preživetja EU. Po petih letih krize je EU spet na začetku. Najprej so zavožene banke reševali z državnimi proračuni, potem je fiskalna kriza držav končala pri novi sanaciji bank. Težava je v tem, da so vsi dosedanji reševalni ukrepi pahnili EU v dolgotrajno recesijo, da imamo totalno krizo vodenja vseh mogočih političnih in poslovnih elite in da sta ob tem teoretsko in moralno s svojimi izračuni bankrotirali tudi ekonomska in finančna stroka. Stresni testi evropskih bank so izvrsten dokaz te ekonomske blasfemičnosti in politične izprijenosti. Slovenija se je znašla v središču teh kaotičnih sprememb in negotovosti, nekaj po krivdi EU, predvsem pa zaradi lastnih razvojnih napak in nesposobnih političnih in poslovnih voditeljev.

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Javna pamet

    Zombiji kontra vampirji

    Časi, ki jih živimo, so na moč nenavadni. Čas ni več en sam in ne teče počasi in enakomerno. Aktivizem se ne more več zanašati na preprosto zahtevo, naj delujemo »tu in zdaj«. Kje je »tu« za protestnika, ki posluša posnetek godbe v živo in obenem na mobiju preverja sprotno poročanje o protestu, ki se ga udeležuje? Kdaj je »zdaj«, ko pa se časi prehitevajo in zamikajo med seboj, v 21. stoletju pa se vračamo v socialne razmere iz Engelsovega Manchestra (začetek 19. stoletja) in v ideološko ozračje, kjer se kombinirata lov na čarovnice (17., ponekod še 18. stoletje) in samorodni fašizem (20. stoletje)? Duh časa je ušel iz stekleničke in se izgubil v izpušnih plinih. Zeitgeist je passé.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Kolumna

    Zlom suverenosti?

    Podatki, ki so jih – klobuk dol – izbrskali Dnevnikovi novinarji, so alarmantni. Agencija Wyman, ki nam jo je naprtila EU in zdaj za velik denar ocenjuje zdravje naših bank, nas lahko, če se ji ljubi, pošlje po grški poti. Svoje metodologije noče razkriti in vtakne nas lahko v poljubni, tudi najkatastrofalnejši scenarij prihodnjega dogajanja, čeprav nam v resnici kaže bolje. V bistvu smo ji prepuščeni na milost in nemilost.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Sanje o utišanih novinarskih zvonovih

    Slovesnost podpisa nekaj deset milijonov državne pomoči podjetju »Revoz« je potekala optimistično, minister Janko Stepišnik je zbranim razigrano pripovedoval, koliko novih delovnih mest bo prinesel razmah proizvodnje v tovarni avtomobilov. Toda, bolj ko so novinarske kamere beležile dogodek, bolj je ta postajal klavrn. Na enostavna novinarska vprašanja minister ni vedel odgovorov, ki jih je iskal v papirjih, njegova angleščina pa je bila na ravni osnovnošolca, kar je na svoj način pikro pripomnila celo POP TV.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Dva leva

    Slovenija kot velikonočni zajček

    »Slovenija ni poskusni zajček,« nam je zagrozil boter evrskega klana.
    No, ne ravno boter, prej consigliere evrskega klana, Jeroen Dijsselbloem je prostodušno iskren. Poskusni zajček je bil denimo Ciper, pa Grčija in sploh sredozemske evrske države, minus Francija plus Irska. Eksperiment je v celoti uspel, saj je razvil metodo prisilnega postavljanja dežel v odvisno razmerje.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Davki Harryja Potterja

    Pri razpravi o uvedbi nepremičninskega davka se ves čas pozablja, da pomemben del ljudi uvedbe novega davka ne bo čutil, ker preprosto niso dovolj premožni, dovolj na srečni strani, da bi imeli svojo nepremičnino. Nimajo nepremičnin in prav nič ne kaže, da bodo kmalu prišli do njih. Revnejši, predvsem pa mlajši, ki jim je kriza lastno nepremičnino oddaljila v prihodnost. Nizko obdavčene nepremičnine pomenijo avtomatično neenakost, saj lastnike nepremičnin obstoječi sistem postavlja v ugodnejši položaj – ne glede na to, kako so do nepremičnine prišli.