-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Ihta
Pot v pekel je pogosto tlakovana z dobrimi nameni, pravijo.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Hrvaška
Pri nas to sploh ni pomembno, zato živa duša ne sprašuje takih neumnosti kot: »S čim se ukvarjaš?« Ali: »Kaj si po poklicu?« Ne, vprašanje vseh vprašanj na Hrvaškem leta 2015 se glasi: »Kje si bil leta 1991?« Na to velika večina Hrvatov ponosno odgovarja: »Boril sem se, seveda!« Pa čeprav je bilo to en sam dan in četudi so bili v tistem času nekateri komaj polnoletni. Pred kom bi bilo torej treba varovati pridobitve tega neoporečnega narodnoosvobodilnega boja, če je k njemu skrajno nesebično prispevala takšna množica hrvaških državljanov? Poleg tega so tako imenovano domovinsko vojno, podobno kot Dioklecijanovo palačo, Plitviška jezera in beloglavega jastreba, razglasili za varovano dediščino in je vpisana celo v hrvaško ustavo. Kot temelj hrvaške državnosti. Pozneje je to potrdila še Deklaracija o domovinski vojni, prava redkost med ponaredki, ki jo je v času prve socialdemokratske vlade sprejel parlament, v njej pa piše, da je bila ta vojna »pravična, obrambna, osvobodilna«.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Ekonomija
Plačni sistemi v šolstvu, nagrajevanje zlasti v visokem šolstvu, fenomenologija ekscesnih honorarjev in vsa hipokrizija ob tem so dokaz, kakšno kaotičnost povzroča neregulirana tržna dejavnost. Ko pod bremeni tržnih blodenj klecneta cerkev in univerza, dve tradicionalno trdni in avtonomni instituciji, dobimo dokaz bolne, razpadajoče družbe. Načini razkritij »Supervizorja« so bili enako problematični kot sama odkritja, podobno velja za odzive akademske skupnosti, ne gre toliko za posameznike, anomalije so sistemske, vzroki pa globlji, kot se zdi. Toda ali smo dojeli krizno lekcijo, se bo zaradi tega karkoli spremenilo?
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Kolumna
Tam nekje daleč od belega dne možje z velikimi pooblastili, predstavniki ZDA in EU, kupčkajo s Ttipom, pogajanji o čezatlantski trgovini. To je osupljiva demonstracija hlinjenja in sprevrženosti vrhov evropolitike, zlasti komisije. Človek se lahko samo čudi, kako makiavelistična je.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Pamflet
Če kupiš mlinček za kavo, dobiš certifikat, da bo reč mlela vsaj eno leto. Kakšno garancijo pa imajo besede zunanjega ministra? Karl Erjavec pred kamerami pove, da bo njegova stranka glasovala za razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra in napove, da če bo SD odšla iz koalicije, nič zato, bosta vladali naprej SMC in Desus. Potem mine manj kot dan, v javnost ne pridejo nobeni novi dokumenti ne evidence, isti Erjavec se spet postavi pred novinarje, a tokrat pove, da njegov Desus ne bo podprl odstavitve ministra Vebra. Besede vodje druge najmočnejše vladne stranke imajo rok trajanja manj kot 24 ur! Ker ima mož smisel za glumaštvo, je pričakovati nov rekord: besede, ki jih bo izrekel dopoldne, bo že popoldne postavil na glavo.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Dva leva
Človek, ki ni ravno suicidalno naravnan, ob hudih trenutkih najbolj pogosto pomisli na beg iz situacije. Najbolj praktičen in sorazmerno pogost je beg v spanje. Še najbolje v daljše spanje. V hibernacijo. A problem je, da lahko odspiš v upanju na spremembo na bolje le, če je vzrok zunanji. Večji problem je, ko so vzroki notranji. Zato so v šestdesetih letih začeli ljudi, predvsem tiste petične, ki so zboleli za smrtonosnimi boleznimi, nategovati s t. i. krioniranjem – globokim zamrzovanjem. Še sveže preminula telesa so postavili v posebnih konzervah na glavo, ker je v spodnjem delu temperatura nižja, in jih v tekočem dušiku ohladili na minus 196 stopinj, računajoč, da jih bodo odtalili, ko bo znanost omogočala ozdravitev njihovih težav.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Uvodnik
Predsednik vlade Miro Cerar je v odgovoru na poslansko vprašanje Violete Tomič iz Združene levice glede nemškega poplačila vojne škode dejal, da se ponujajo poenostavljeni recepti kot neke instantne rešitve za neke druge probleme. Oziroma prevedeno iz političnega jezika: Združeni levici je sporočil, da odpiranje vprašanja poplačila škode iz druge svetovne vojne ne more biti način, kako bomo rešili problem nakopičenega javnega dolga in razrušene ekonomije. In seveda ima Cerar prav in z njim se bo strinjal vsak razumen človek. Problem je, da teze, ki jo je s temi besedami zavrnil, nihče na drugi strani ni postavil.
Iskanje brez piškotkov ni možno
