-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Žive meje
Čeprav se večina ljudi strinja z idejo, da je vsako delo častno, vsi vemo, da v praksi nekatere službe prinašajo bistveno več časti kot druge. Na to odločilno vpliva že količina pozornosti, ki so je v medijih deležni nekateri poklici. Politike, športnike, umetnike in druge javne osebnosti obdaja avra uspešnosti prav zato, ker svoje delo opravljajo vsem na očeh. S podobnim občudovanjem ponavadi gledamo tudi na poslovneže, pravnike, inženirje in druge profesionalce, ki se jih iz različnih razlogov drži poklicni prestiž. Dejstvo pa je, da je velika večina služb tako neatraktivnih, napornih in dolgočasnih, da se jim kamere izognejo v širokem loku. Večina delavcev ni deležna nobenega posebnega čaščenja, saj delovni teden preživijo v popolni anonimnosti. Družba se obnaša, kot da njihovo delo sploh ne bi obstajalo in so nam stavbe, ceste in računalniki padli v naročja naravnost iz glav slavnih vizionarjev.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Ekonomija
NLB je spet sredi privatizacijskih postopkov, tokrat z novim vodstvom SDH, potrjeno državno strategijo privatizacije in drugačnim privatizacijskim modelom. Toda pristop je ostal podoben kot prej. Spet so v ospredju ekonomske ideologije privatizacije, prevladujejo politične zaveze Bruslju, smo sredi nove krize vodenja in upravljanja banke. V ozadju ostajajo političnoekonomski argumenti glede monetarne in bančne unije, krize evropskih bank in evra, dramatičnega padanja tržnih vrednosti bank. Nikjer ni ocene poslovnih, ekonomskih in političnih tveganj te vnovične privatizacije. Privatizacija bank, tudi NLB, v teh razmerah ni rešitev, temveč problem, in to zahteva ponovno presojo, kaj storiti.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Kolumna
Slovenija ima s političnim ekstremizmom svojevrstno srečo v nesreči. Janša, ki ga pooseblja, je na sceni že tako dolgo, da si je na politični desnici ustvaril trden monopol, hkrati pa se pri veliki večini volivcev sčasoma popolnoma onemogočil – ne samo kot skrajni politik, ampak tudi polkriminalec, primitivni zmerjač, obsedenec s preteklostjo, trdorokec ... Skratka, skrajneža (in skrajno stranko) smo dobili dovolj zgodaj, da je bil dodobra spoznan in diagnosticiran, tako da mu tudi krize, ki zdaj povsod po celini dvigajo populiste in skrajno desnico, ne morejo kaj prida pomagati. Podpora mu je med begunsko krizo sicer zrasla, a naglo spet uplahnila. Drugi skrajneži pa v njegovi senci vsaj za zdaj ne morejo zrasti. Nevarna izjema bo morda Primc.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Pamflet
Premišljevanje, iskanje manj znanih dejstev iz zgodovine ter njeno reinterpretiranje je sploh pogoj, da bi lahko mislili sedanjost. Pozaba zgodovine pač proizvede farso, v slovenskem primeru recimo ponovitev megalomanske luknje v proračunu zaradi gradnje avtocest. V devetdesetih in na začetku tisočletja je veljalo, da so investicije v ceste in kreditiranje velikih podjetij, ki kot za stavo prevzemajo tekmece in druga podjetja, model in zanesljiva pot v prosperiteto države. Rezultat so nekajkrat preplačane avtoceste in propadli ali popolnoma zadolženi »SCT«, »Vegrad«, »Mercator«, »Merkur«, »Pivovarna Laško« etc., ki so povzročili razvpito bančno luknjo.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Dva leva
Tako, sedaj pa ni več nobenega slepomišenja. Rokavica je vržena. Človekovi svobodi in človekovemu dostojanstvu. Kot da nismo doživeli razsvetljenstva in rojstva subjekta. Kot da nismo doživeli družbene in državne sekularizacije. Kot da nismo v letu 2016. Ali pa ravno zato? Ker smo v letu 2016. Kajti gibanje proti človekovi svobodi in dostojanstvu ni lokalna domislica naših desničarjev in slovenske RKC, ampak trend, ki ga zaznavamo od Poljske do Hrvaške. In malo verjetno je bilo, da se ne bi pojavilo tudi pri nas. No, to ne pomeni, da ima pri nas Primc teme, kot so ga v kritični javnosti krstili, takšne perspektive kot podobni hujskači na Poljskem, Madžarskem, Hrvaškem … A izključiti v celoti tega ne moremo. V nasprotju z nekaterimi drugimi srednjeevropskimi novimi demokracijami ima liberalna Slovenija še vedno trdno večino pri nekaterih ključnih vprašanjih družbe in države. Tako je pri nas v javnem mnenju še vedno samoumevno sekularizirano šolstvo, brez verouka in križa v razredih, brez prstnih odtisov cerkve, duhovščine. Že v sosednji Hrvaški je čisto drugače. Tam v šolskih zbornicah sedijo kateheti. In njihov prikriti (ali pa sploh ne) kurikularni cilj je nova evangelizacija mladeži. Tudi najnovejša ofenziva protisplavne kampanje nima opore v slovenski javnosti. Prve sondaže po dolgem času so pokazale, da se glede tega ni nič zgodilo; spremenilo. Velika večina je proti omejevanju pravice do regulacije rojstev in proti uvajanju verouka v šole.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Uvodnik
Ta teden je Mednarodni denarni sklad (MDS) objavil analizo treh svojih vodilnih makroekonomistov o neoliberalizmu – in slovenski mediji so pretežno, tako kot večina vzhodnoevropskih, uspešno spregledali objavo, kar seveda ni presenečenje. Jonathan D. Ostry, Prakash Loungani in Davide Furceri so vrh pameti MDS, tisti, ki že leta opozarjajo, da je bila dolgoletna politika MDS napačna in da jo je nujno spremeniti, so del ekipe Christine Lagarde, ki kot direktorica sklada že leta bije bitko s skladom samim, namreč njegovo naravnanostjo.
Iskanje brez piškotkov ni možno
