• Heni Erceg

    Heni Erceg

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Hrvaška

    Teror demografije

    »Si morete misliti, lepo vas prosim, nočejo priti, čeprav jim ponujamo kar tri tisoč kun, hej, tri tisoč … za celodnevno delo brez premora sredi tega prečudovitega mesta pri temperaturi 40 stopinj, pa še spanje v bližnjem zabojniku.« Nekako tako je slišati neverjetno čudenje oziroma turobne žalostinke lastnikov restavracij in kavarn v Dalmaciji, približno milijon jih je, ki imajo hude težave s privabljanjem cenene delovne sile. Ta naj bi garala v njihovih gostinskih objektih, spala v nečloveških razmerah in za to dobila miloščino, ki jo lastnik včasih izplača, še pogosteje pa ne. V Splitu sta se lastnika restavracij stepla, ker sta oba hotela istega kuharja, enega od redkih, ki so se odločili za sezonsko delo v tem mestu; kakorkoli že, zaradi letošnjega nenavadnega pojava – pomanjkanja cenene delovne sile v turizmu – je zavladal popoln preplah. Kako to, da prebivalci Slavonije, nekoč bogate pokrajine, ki je danes popolnoma opustošena in kjer se velika posestva s hišami prodajajo za toliko, kolikor stane avtomobil srednjega razreda, nočejo biti več izkoriščana sezonska delovna sila v turistični Dalmaciji? Kako jih ni sram, da se namesto za slabo plačano ponižujoče delo v kakem fensi hotelu na rodni grudi odločajo za odhod v evropske države, kjer jih bodo za enako delo prijavili, bolje plačali in ne bodo živeli v ozračju zadušljivega sovraštva, kakršno vlada v mali državi velikega turizma? In kako sploh rešiti to strahovito težavo zmanjševanja števila Hrvatov, demografsko katastrofo, ki se vsiljuje kot osrednja politična tema v državi, zamišljeni kakor kraj srečnega imena, kjer živijo vsi pripadniki etnične skupnosti Hrvatov?

  • Je mogoče ustaviti Trumpa?

    Trgovinska vojna med ZDA in preostalim svetom dobiva vse bolj jasne in dramatične oblike. Nepredvidljiva Trumpova zunanjepolitična politika ruši zadnje temelje mednarodne ekonomske ureditve in urejenega multilaterizma. Spopad političnoekonomskih interesov med ZDA, Kitajsko, EU in Japonsko je neizbežen. Svet se je po sedanji veliki gospodarski krizi spremenil, hiperglobalizacija je dosegla svoje meje. Toda kaotične ekonomske spremembe povečujejo politična tveganja, odzivi so na obeh straneh nepredvidljivi. Trumpovi ukrepi so enostranski, ZDA načrtno razbijajo mednarodni konsenz, gre za zadnjo bitko padajoče ameriške premoči. Trumpova neortodoksna sestavljenka ne dopušča treznih premislekov in odgovorov. Zato je vsaka sedanja politična zmaga bližje prihodnjemu ekonomskemu porazu. Zveni sila domače.

  • N'toko

    N'toko

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Žive meje

    Strateška krutost

    Odgovori ameriških republikancev na novinarska vprašanja so iskreni. »Ja, otroke na meji ločujemo od staršev, je kaj narobe?« »Rečemo jim, da grejo pod tuš, in jih ne pripeljemo nazaj.« »Ja, v kletkah jih imamo zaprte, je kak problem?« »Zakon je zakon, kam bi pa prišli, če bi ga nehali spoštovati?« Republikanci ne olepšujejo situacije, ne pretvarjajo se, da bi bili nekaj, kar niso. Cel svet se sicer zgraža nad njihovim načrtnim ločevanjem migrantskih družin, pol Amerike se zvija v krčih od sramu, ampak nobenega razloga ni, da bi se opravičevali. Obljubili so, da bodo migrantom poslali močno sporočilo, in to tudi počnejo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kolumna

    Minimum idealov

    Migracije so čustveno močna in aktualna beseda. Ljudi silijo vanje vojne, revščina, želja po boljšem življenju in tudi že ekološke stiske. V deželah, kamor pljuskajo valovi prišlekov, so ti dojemani predvsem kot težava. Zato se vsa Evropa, ena izmed tarč priseljevanja, postopoma, a nezadržno zapira. Meje so vse bolj zastražene, priseljevalna zakonodaja vse strožja. Ta proces se bo očitno nadaljeval, toda konstanta je tudi migracijski pritisk. Če bi se zadnji veliki begunski val ponovil z enako močjo, bi zapiranje utegnilo postati skrajno surovo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Pamflet

    Gospodar, tudi na pokopališču

    V pričakovanju prve seje novega parlamenta je minuli teden dominirala vest, da je kandidat za predsednika skupščine Miro Cerar, jr. Mož je na to temo celo gostoval v Odmevih nacionalke. Politik, ki je v zgodovini doživel najtežji poraz na poslanskih volitvah, naj bi bil poplačan kot prvi zmagovalec volitev. In to v absurdni obliki: hkrati kot premier, resda v odstopu, in vodja zakonodajnega telesa!????? Česa podobnega še ne pomnimo, še nikoli ni bil predsednik vlade tudi predsednik v parlamentu.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Dva leva

    Nefotogenična koalicija

    »Politični in strokovni dialog med vsemi strankami in tudi med strankami in civilno družbo je condicio sine qua non. Izključevanje katerekoli stranke pri iskanju političnega soglasja in izrinjanje civilne družbe iz strokovne in interesne razprave o novi razvojni paradigmi je nedemokratično in družbeno neodgovorno.«
    — Nepremišljena in neodgovorna izjava Gibanja za družbeno odgovornost

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Osebno pismo

    Novinar Mladine Borut Mekina je ta teden pisal naslovno temo revije z naslovom Kaj želimo od nove vlade. In zamislil si je, da bi temo napisal kot nekakšen osebni nagovor, osebno pismo Marjanu Šarcu, najverjetnejšemu mandatarju, če se strankam centra in Levici uspe povezati v koalicijo. Vendar smo mu to odsvetovali, ker je takšen način res izjemno novinarsko sredstvo, uporabljati ga je mogoče le izjemoma in pogosto izpade neskromno in prevzetno.