-
Kako preživeti v političnem H&M
Leto 2018 je bilo leto volitev. Te so dvignile ogromno prahu, prinesle pa zelo malo novega v smislu dejanske politične usmeritve vlade. Bolj ali manj iste face so obljubljale bolj ali manj iste stvari in tudi vsakokratni »novi obraz upanja« je postal stalnica, ki je sploh ne doživljamo več kot novost. V resnici se je v volilnem letu zares zgodil le en viden vsebinski premik, to je premik v vsebinah političnih razprav. S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da so stranke leta 2018 dokončno prevzele politični PR-sistem držav z angleško govorečim prebivalstvom. S tem hočem reči, da so vsebine slovenskih TV-soočenj, tiskovnih konferenc, časopisnih naslovnic, s tem pa tudi okroglih miz, facebookovskih prepirov in gostilniških modrovanj postale enake tistim na ameriških kabelskih televizijah. Dobili smo generično matrico političnega komuniciranja, ki je povsod na Zahodu enaka: vse teme in kampanje se zvedejo na prerekanje o politični korektnosti in svobodi govora. Kje je Kučanov klan, kje so strici iz ozadja, tajkuni, partizani, domobranci in drugi lokalni fenomeni, ki so zaznamovali vse moje življenje? Nekoč nisi mogel prebrati članka o kuharskih receptih, ne da bi se v komentarjih razdivjala vojna med rdečimi in belimi, danes pa so na mestu teh lokalnih posebnosti razprave, ki bi jih zlahka našel na profilih ameriških tviterskih zvezdnikov.
-
V prazničnem času je bila gneča v priljubljeni zagrebški slaščičarni Torte in to precejšnja. Kljub temu sta se odločila sestati prav v njej, da bi prigriznila kaj sladkega in si nekoliko osladila grenko politično življenje. Prvi je bil svetovalec predsednice države za notranjo politiko in bla bla …, drugi pomembnež iz obveščevalne agencije – težaško delo, vražja vsakodnevna skrb za varnost nacije. Tako sta ta pomembna možaka sedla skupaj.
-
Ekonomisti so že dolgo v vlogi drznih napovedovalcev prihodnosti, politiki pa so običajno nostalgično zagledani v preteklost. Prvi in drugi svoja videnja uravnavajo glede na možnosti, zato so leta 2019 razvite države bolj pesimistične, manj razvite pa, nasprotno, optimistične. Slovenija je nekje vmes, če opustimo fetiš dobrobiti visoke gospodarske rasti in gledamo na druga merila boljšega življenja. Leto 2019 bo zato najprej leto žetve petletne gospodarske rasti. Nova vlada je največji prirast proračunskih izdatkov namenila za višje plače in socialno varnost. Toda ekonomska tveganja in politična negotovost rastejo, v tujini in doma. Zato bo to hkrati leto streznitve, iskanja nove normale, v ekonomskih in razvojnih politikah, reformah ter ukrepih.
-
Malo pred novim letom so poslanci na položaj guvernerja Banke Slovenije posadili Boštjana Vasleta, ekonomista in dolgoletnega predstojnika Umarja. Prav vodenje tega vladnega urada je bila njegova glavna referenca. A tudi na tej podlagi je mogoče reči, da mož sicer ni najslabši mogoči guverner, vendar je svetlobna leta od optimalnega.
-
Preteklost kot sredstvo dominacije
Nacionalna televizija je za osebnost leta izbrala premierja Marjana Šarca. Kar je nenavadno in zgrešeno obenem. Nenavadno, ker tega ni počela, kadar je bil premier Janez Janša, ne ob času Alenka Bratušek niti ob začetku vladanja Mira Cerarja, ml. Zgrešeno, ker bi iz bazena politikov nagrado zaslužil politični mag – Milan Kučan. Njemu je uspelo ustvariti nov medijski mikrofon. Medtem ko se drugi trudijo s tviti, se je on oklenil stare navade, kot je politični govor. Tega ne producira na sejah ali tiskovnih konferencah, marveč na shodih partizanskih veteranov. Zadnja desetletja so odmevali politični govori s proslav Dražgoške bitke in Pohorskega bataljona, njemu pa je asortiment uspelo razširiti na Ilovo Goro in Menino planino. Partizanska srečanja na teh krajih so bila do nedavnega dogodek veteranov in niso bila stvar vsenacionalne agende. Kučanu pa je uspelo ponesti jih med množice. Toda njegove poante niso merile v obujanje spomina na vojaške akcije in čas druge vojne, temveč v aktualni trenutek. Lani je na Menini planini udaril proti prihajajočemu fašizmu na Slovenskem in nad ignoranco oblasti, ki da ga je ignorirala. Letos je še zaostril s tirado zoper sovražni govor, ki da s seboj prinaša sovražna dejanja.
-
»Terminator: I’ll be back.«
— Ponavljajoča se grožnja in obljuba modela T-800 -
Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada živi v Sloveniji pod pragom tveganja revščine 13,3 odstotka ali 268 tisoč ljudi. Podatki so seveda za leto 2017. Pred gospodarsko krizo je bil v Sloveniji relativno reven skoraj vsak deveti, ob začetku krize vsak osmi, vmes vsak sedmi, v zadnjem letu pa ponovno vsak osmi prebivalec. Vendar je treba osebam pod pragom tveganja revščine prišteti še resno materialno prikrajšane in osebe, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Tako dobimo število vseh, ki so dejansko izpostavljeni tveganju socialne izključenosti: gre za 345 tisoč prebivalcev te države. Vsakega šestega.