-
Kaj bi morala storiti mednarodna skupnost, ko se na čelo neke države povzpne sporen voditelj? Kako gledati na volitve, ki se dogajajo v senci nasilja in goljufij? Kaj naj si mislimo o aktualnem predsedniku, ki med volilno kampanjo zlorablja svojo moč, odstavlja neubogljive funkcionarje in zapira politične nasprotnike? Kako podpreti prizadevanja besnih množic, ki kljub naftnemu bogastvu svoje države živijo v totalni bedi? Kako pomagati regiji, da se izvije iz spirale slabega ekonomskega upravljanja, hiperinflacije in korupcije? Skratka: Kaj bi bilo treba storiti z Nigerijo?
-
»’Za dom spremni’ je ustaški pozdrav, zato je kompromitiran,« je dejala hrvaška predsednica. »’Za dom spremni’ je pozdrav, ki se je uporabljal med domovinsko vojno, zato ni kompromitiran,« je predsednica rekla dan pozneje, potem ko se je nanjo vsul plaz očitkov njenih desničarskih trolov, češ da se je odrekla priljubljenemu ustaškemu pozdravu.
-
Münchenska varnostna konferenca je nekakšen varnostni Davos. Nemci so nosilni organizatorji tu in tam, politični voditelji so domala isti, finančne ministre zamenjujejo obrambni, namesto menedžerjev so tu generali, precej manj je civilne družbe. Razpad mednarodnih varnostnih struktur je letos še jasnejši, nasprotja med ZDA, Kitajsko in Rusijo nevarnejša kot kadarkoli. EU se ukvarja sama s seboj, ZDA razgrajujejo svojo globalno liberalno ureditev, Azija postaja torišče novega sveta. Retorika hladne vojne je postala nova politična normala, vrtinci trgovinskih vojn ogrožajo ekonomiko globalnega gospodarstva. Dvoličnost lažnega miru v ureditvi, ki je skoraj več ni, vse bolj kaže nasilni obraz sprevrženih oblasti. Kdo naj zbere te politične razbitine, kako sestaviti puzzle nove mednarodne ekonomske ureditve, kot veleva moto letošnje varnostne konference?
-
Petnajsti marec bo pomemben dan. V kakih 150 mestih po svetu bodo otroci bojkotirali pouk, da bi opozorili na ogroženost podnebja. Eden izmed njih je zapisal: »Nekateri ljudje se mi posmehujejo zaradi moje diagnoze. Toda Aspergerjev sindrom ni bolezen, je dar. Kar sem dosegla, sem dosegla prav zaradi njega. Kajti če bi bila ‘normalna’ in socialna, bi se včlanila v kako organizacijo ali pa jo ustanovila. A ker nisem tako dobra v socializiranju, sem storila prav to. Bila sem obupana, ker se glede podnebne krize ne stori nič, in čutila sem, da moram nekaj storiti, karkoli. In včasih je to, da nečesa ne storiš, ampak samo sediš pred parlamentom, deležno veliko večje pozornosti, kot če bi storil tisto drugo. Tako kot je šepet včasih glasnejši od kričanja.«
-
Splošni bes nad besedami britanskega zunanjega ministra Jeremyja Hunta je nenavaden. Sloveniji je namreč izrekel kompliment, kako demokratična, da je danes, medtem ko je bila nekoč sovjetski vazal. Zadeva zadane kar nekaj travmatičnih momentov aktualne slovenske mentalitete. Prvi je infantilen, ko od gostov pričakuješ laskanje. Švedski pisatelj, sociolog in profesor Martin Allwood je veljal za arogantneža; ko ga je obiskal slavni gost in mu rekel, kako lepo hišo imate gospod Allwood, mu je odvrnil brezbrižno – vem!
-
»Samo hudič v lastni osebi še lahko reši katoliško cerkev, vi pa zahtevate angele.«
— Kardinal Pierre d’Ailly na koncilu v Konstanci leta 1414 -
Leta 2006 je vlada Janeza Janše odpravila najvišjo, 50-odstotno dohodninsko stopnjo. Seveda, šlo je za spodbujanje najproduktivnejših, tehnične inteligence, ki bo sicer danes-jutri odšla iz države. A vlada je dejansko s to reformo razbremenila najbogatejše. Naslednjič smo to doživeli v času vlade Mira Cerarja, tudi slednji se je lotil razbremenjevanja »tistih, ki dosegajo višjo dodano vrednost«. In razbremenil predvsem najbogatejše. In enako bo storila vlada Marjana Šarca z napovedano davčno reformo. Argument, da to počnejo zaradi tehnične inteligence, inženirjev in tako dalje, je nesramen in ni vreden resne vlade. Ta vlada je v tem tednu naredila potezo, ki jo pomika na političnem parketu močno v desno, vprašljiva pa postaja koalicijska pogodba, ki smo jo doslej ocenjevali kot spodobno.
Iskanje brez piškotkov ni možno
