-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Za naročnike
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Žive meje
Slovensko predsedovanje EU se začenja s pričakovano bizarnim resničnostnim šovom. Gledamo družinsko srečanje, na katerem se sprti žlahtniki potegujejo za pozornost, izkopavajo stare zamere in užaljeno odhajajo domov. Janša predvaja videoposnetke iz svoje čudaške zbirke in razlaga najnovejše udbomafijske teorije, Hojs noče zaostajati in nekoga ozmerja s svinjo, socialdemokratski poslanci se v odziv kot lačni otroci z Unicefovih plakatov stegujejo proti kameram in objokujejo uničevanje družbenih norm. Vsi ponavljajo iste jokave govore. Vedeli smo, da bo tako. Gre za tisočkrat videni medijski šov evropskih poslancev, v katerem se uprizarjajo »spopadi vrednot« in »trčenje ideologij«. Šov lahko deluje spontan, a v svoji bizarni kaotičnosti občinstvu vendarle postreže z jasno in vnaprej določeno narativo: »V Evropi se spopadajo evrokrati in evroskeptiki, zagovorniki reda in agenti kaosa, odgovorni zahodnjaki in uporniki iz periferije!« Šov na Brdu daje politikom priložnost, da se znova razvrstijo v svoje priljubljene vloge.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Hrvaška
Hrvaška je država, katere premier in predsednik se sporazumevata zgolj z žaljivkami, eden potuhnjeno polikano, drugi napadalno in burno, zdaj pa sta se glede enega vprašanja vendarle brezobzirno poenotila – do BiH imata popolnoma enak odnos, to pa pove vse o nacionalističnih prepričanjih prvih mož Hrvaške in ponovno razkriva globoko razklanost biti tako imenovanega levičarja Zorana Milanovića.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Ekonomija
Referendum o vodi je prinesel visoka pričakovanja političnih sprememb, toda možnosti so skromnejše, kot bi želeli. Agonija sedanje vlade se nadaljuje, manevrski prostor njenega preživetja pa zožuje. Ekološke teme nesporno stopajo v politično ospredje, vztrajno se spreminja struktura volilnega telesa, tudi način političnega aktiviranja. Volivci so tokrat glasovali proti možnim posegom vodnega pasu, proti vladi in tudi zlorabam političnih in poslovnih elit. Zmagovito pot so tlakovali mladi in nevladne organizacije, pa tudi »mali ljudje«, doslej skriti in manj aktivni volivci. Voda je pomembnejša od svobode, narava in okolje sta več od politike ter ekonomije. Referendumska politična sporočila bodo povzročila večje politične premike, kot jih želi koalicija. Toda hkrati referendumski rezultati ne vodijo v politične spremembe, kot upa opozicija. Politična negotovost je še vedno velika, toda smer sprememb je prava in njihov čas se gosti. Neznosno Janševo politično kloako bo morda odplaknila čistejša referendumska politična voda.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kolumna
Z vseh strani pljuskajo opozorila, da se začenja nov val epidemije, ki bi se lahko razmahnil že pred jesenjo. Ob tem nismo niti približno dovolj precepljeni, da bi virus vsaj za silo obrzdali. Za cepilno uspešnimi državami občutno zaostajamo, slabo kaže tudi za naprej. Tudi dosedanja bilanca epidemije po slovensko je primerjalno slaba.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Pamflet
Francoska vlada je za 4,5 milijona evrov odkupila rokopis markiza de Sada (1740-1814) 120 dni Sodome in ga uvrstila v nacionalno zbirko. Dobrih 200 let pred tem je dal pisatelja zapreti Napoleon zaradi knjige Julliete-Justine, ki je de Sade niti ni izdal pod svojim imenom. Ni bil edini, francoski plemič, ki je pisal o libertini erotiki, je preživel 32 let po zaporih in norišnicah, njegovi teksti pa so bili za tedanjo moralo tako bodeči, da so bile njihove izdaje prepovedane, kaj šele, da bi jih razglašali za nacionalne umetnine. Njegovo ime so nato uporabljali kot pojem sadizma. Šele v 20. stoletju so ga nadrealisti z Apolinnairom začeli predstavljati kot vrhunskega umetnika in komaj leta 1990 so njegove knjige začeli izdajati v znameniti zbirki Pléiade.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Dva leva
V političnem komuniciranju velja pravilo, da šteje za zelo velik škandal ali flop tisti, ki ga lahko nevtraliziramo le še z večjim. Kajpak na svoj račun.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Uvodnik
Kaj lahko opozicija res stori?
Opozicijski peterček – LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci – ima zelo različne interese. SD in Levica sta politično močni stranki tega peterčka: imata trdno bazo volivcev, tudi na prihodnjih volitvah, predčasnih ali rednih, imata zagotovljen približno takšen rezultat, kot sta ga dosegli na zadnjih dveh. Težko pa ta rezultat presežeta. SD ima še vedno razmeroma novo predsednico, kar prinaša stranki nekaj dodatne podpore, a ne zelo veliko. LMŠ je volilno zgrajena na osebni priljubljenosti njenega predsednika, njena priljubljenost počasi kopni, s prihodom novega »novega obraza« na politično prizorišče pa bo hitro padla na odstotke, ki jih danes dosega stranka SAB. Slednja je ena tistih strank, ki bo vedno med vrati: lahko doseže prag, lahko izpade, česa več s to predsednico ne more doseči, a brez nje te stranke sploh ni. Nova stranka ali močan »nov obraz« pa verjetno postavi SAB pred parlament.
Iskanje brez piškotkov ni možno
