-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Za naročnike
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Ekonomija Za naročnike
Komentar / Evropska prihodnost
Izhodiščna predstavitev nove evropske komisije (EK) za obdobje 2024–2029 razkriva tri spoznanja za naš politični prostor. Najprej ponuja dokaz politične premetenosti dosedanje in nove predsednice Ursule von der Leyen. Instrumentalizacijo ženskih kvot je vešče izkoristila za svoje politično trgovanje. Nova, konservativnejša EK bolj ustreza njenim interesom kot evropskim, ekonomsko je šibkejša in politično bolj militantna od dosedanje. Na drugi stani »evropska vlada« brez prave konfederalne politične države in učinkovitega usklajevanja ekonomskih politik ne more zagotoviti želenega razvojnega preboja, kar zadeva globalno konkurenčnost in geostrateško varnost. In nazadnje je Slovenija v političnem pokru zamenjave predlaganega komisarja s kandidatko otežila prvo imenovanje EK. Očitno nismo doumeli evropske politične dramaturgije glede spolnega uravnoteženja, čudežnih kompetenc in trgovanja z resorji. Širitveno področje se zdi v Ljubljani bruseljski Olimp, dejansko pa smo dobili težak in sila tvegan resor. Širitveni proces v resnici poglablja politično in razvojno divergenco EU. Zato je prej težava kot sistemska rešitev, z nami vred.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Žive meje Za naročnike
Kaj naj si mislimo ob grozečih napovedih nekdanjega italijanskega premiera Maria Draghija – človeka, ki vsekakor ni znan po udarnih političnih citatih –, da je »Evropa v nevarnosti, da izgubi svobodo«. Letošnje poročilo o konkurenčnosti EU, ki ga je Draghi predstavil evropskim poslancem, je bilo polno tovrstnih svaril pred pogubo. »Gre za to, da bo Evropa sčasoma postala manj uspešna, manj enakopravna, manj varna in da bomo zaradi tega manj svobodni pri izbiri svoje prihodnosti.« Kolegi v parlamentarnih klopeh so kimali in ga hiteli dopolnjevati: »Ne moremo konkurirati Kitajski in ZDA!«, »Ni prihodnosti za Evropo, če takoj ne spremenimo smeri!« Napovedi o »koncu Evrope« smo navajeni poslušati od desnih populistov in zgodnjih modernističnih pesnikov, ne pa od glasnikov Evropske centralne banke.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Kolumna Za naročnike
Komentar / Statusquojevci in avtokrati
Z Marto Kos, verjetno komisarko za širitev EU, deloma pristojno tudi za Ukrajino, je Slovenija posredno dobila za gram vpliva na razpletanje ukrajinske krize. Ta je velikanski, a v glavnem nepriznan problem celotne Unije. Tudi zato ostaja nerešen.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Pamflet Za naročnike
Pod premierom Robertom Golobom se dogajajo mirakli. Ko mu je nedavno odstopil šolski minister Darjo Felda, je v hipu potegnil ime naslednika - Vinka Logaja. Ta je kot direktor Zavoda za šolstvo že pred časom napovedal, da bo septembra predčasno končal mandat, ker da se bo upokojil. Želja po upokojitvi je bila tako silna, da je sklenil opustiti pomembno javno funkcijo. A mož, ki je še včeraj sklenil končati delovno kariero, je danes na novo zaživel in zdaj postaja kandidat za ministra. Besede premiera ustvarjajo čudežne preobrate.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Dva leva Za naročnike
Saj smo vedeli, da bo tako. Da bo Slovenija skrajno ponižno in ponižano izvajala svoj mandat predsedujoče v Varnostnem svetu OZN. A vseeno je to težko spremljati. Hja, če bosta kakšen študent ali študentka čez 10, 15 let delala študijsko nalogo iz slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu OZN, jima iz govora Samuela Žbogarja v VS OZN ne bo jasno, kaj je bil vzrok eksplozij v osebnih komunikacijskih napravah v tretjih državah, ki so bile ciljane neselektivno tudi na civiliste in celo otroke. Žbogar sicer obsodi samo dejanje, a ga omenja abstraktno, kot da se naprave same aktivirajo, ne pa da jih sproži neka zlovešča roka zločinskega režima znanega imena in naslova. In iz govorov zunanje ministrice Fajon lahko sledijo napačni sklepi, da so judovski naseljenci s svojimi zavržnimi zločini na palestinskih območjih Zahodnega brega vzrok, ne pa posledica genocidne in osvajalske politike izraelskega režima. In tudi Robert Golob se je v New Yorku na dogodku organizacije Save the Children kot govorec kritično vprašal: »Kdaj je postalo normalno, da so otroci vojaške tarče? Kdaj je postalo normalno, da so šole in humanitarni delavci postali vojaške tarče?« A to je, vsaj po agencijskih poročilih, povedal abstraktno, kot da otroci, civilisti in humanitarni delavci skupaj s šolami in bolnicami samodejno letijo v nebo. Storilca ni identificiral. Beseda Izrael naštetim ne gre in ne gre iz ust.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Uvodnik
Nekatere razprave so v Sloveniji tako naporne. A naporne niso same po sebi, ampak ker tako pogosto nad dejstvi in razpravo prevladajo neka trda, grčasta prepričanja. Prepričanja, ki nimajo nič ne z dejstvi ne z dejanskim stanjem, gre bolj za neko prav zagamano veselje v vztrajanju, da se nekaj ne da oziroma da je vse, za kar so potrebne spremembe, neumno. In tako ni le med nami, sleherniki.
Iskanje brez piškotkov ni možno
