-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Za naročnike
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Hrvaška Za naročnike
Ugledni analitiki in analitičarke z desnega političnega pola imajo zanimivo navado, da se nasprotnikov režima lotevajo z »žaljivko«, da »ves čas pišejo isto besedilo«. Pod tem razumejo prekletstvo pomanjkanja hrvaštva, kar je nekaj takega kot manko življenjsko pomembnega organa ali – še huje – odsotnost najosnovnejše inteligence. Seveda ni težko ugotoviti, zakaj jih tako moti to ves čas isto besedilo, ki ga pišejo domnevni Jugoslovani – prav to naj bi se skrivalo v ozadju te žaljivke in je seveda znak za nevarnost – saj gre za hude frustracije teh dam in gospodov zaradi greha lastnega konvertitstva. Tisti, ki danes povsod okoli sebe vidijo vampirje jugoslovanstva, so bili namreč sami verniki komunizma, v varnem zavetju fakultetnih in drugih sinekur, kjer so preživeli celo vojne dni, nato pa so obrnili plašč po vetru, retuširali svoj življenjepis in postali zanosni nacionalistični bardi. Čeprav izhajajo iz odvratnih naci pozicij, imajo prav, ko nekaterim od nas očitajo pisanje vedno istega, kritičnega besedila, vendar pri tem zavestno zanemarjajo, da bi bilo v državi, ki že tri desetletja uveljavlja nacionalistično histerijo na robu nevarnih, fašističnih pojavov, kar je vrhunec doseglo z okrepitvijo vlade HDZ s profašističnim Domovinskim gibanjem, karkoli drugega laž in olepševanje.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Ekonomija Za naročnike
TEŠ 6 in slovenski energetski sistem sta čudovita zgodba slovenske postsocialistične tranzicije. V tej mladi in ambiciozni državi razkrivata vso navlako politične izprijenosti in ekonomsko nesposobnost vladajočih struktur. Energetika spada med najbolj državotvorne sektorje, pomeni temelj gospodarskega razvoja. Električna energija je hkrati ena najpomembnejših javnih dobrin, brez nje ni ne socialne ne politične stabilnosti države. Danes vemo o razvpitem in škandaloznem projektu bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) in zadregah Premogovnika Velenje (PV) domala vse ter hkrati malo glede dilem in izsiljenih rešitev. To velja tudi za sedanjo napoved ad hoc institucionalnih sprememb in njunega zapiranja v stari maniri političnih zaletavosti in interesnih lobijev. Vrednost tega projekta in posledice njegovega ukinjanja so za Slovenijo na čelu razvojnih zablod. Delovanje TEŠ 6 je namreč za energetsko stabilnost in varnost države nujno in ključno. Ponovno razkrivanje preteklih grehov in neodgovornosti nam na tej prelomni točki ne pomaga dosti. Pomembneje je iskanje poti, kaj in kako priti do vsaj srednjeročnih optimalnih rešitev glede stroškov in tveganj. Energetskih in ekonomskih, ekoloških in socialnih. V apologiji zgodovinskih tragedij in fars med spočetjem in smrtjo TEŠ 6 očitno ni razlik.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Kolumna
Ljubljansko barje, kakršno je danes, sta nam zapustila cesarica in cesar. Marija Terezija in Jožef II. sta pred dvema stoletjema in pol ukazala tedanje neprehodno močvirje izsušiti in napraviti primerno za kmetijstvo. Danes je Barje poleg solin drugo od človeka najbolj spremenjeno območje v Sloveniji, saj so z njega postopoma odstranili tudi debelo plast šote – podvig za čas brez bagrov in podobne mehanizacije.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Pamflet Za naročnike
Antropolog David Graeber je knjigo Bulšihti vpeljal z dogodkom v Španiji, kjer se je izkazalo, da je državni uslužbenec več kot šest let prejemal plačo, ne da bi kdo opazil, da v tem času sploh ni hodil v službo; doma je namreč proučeval spise filozofa Barucha Spinoze. Iz tega in podobnih primerov je izpeljal poanto o nesmiselnosti številnih delovnih mest, na katerih zaposleni nimajo kaj delati in se potem pretvarjajo z dajanjem vtisa, kako so do vratu zaposleni.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Dva leva Za naročnike
Komentar / Opozicija laja, Bruselj odloča*
Na splošno velja, da je razlika med demokracijo in diktaturo v tem, da naj bi bilo v prvi vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano, v drugi pa prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno. No, v praksi je v tako imenovanih demokracijah načelno dovoljeno vse, a le, če ne nasprotuje interesom dominantne politike. To se je v zadnjem obdobju lepo videlo pri vojni v Gazi in v Ukrajini. Demokratična Evropa, ki se še zlasti rada ponaša z individualnimi svoboščinami, je v času vojne v Gazi v številnih deželah prepovedala nošenje palestinskih rut, pokrivanje s hidžabom, mahanje s palestinsko zastavo, podporna zborovanja in podobne demonstrativne geste … Za kar so celo izločali športnike z olimpijskih iger. Hkrati so očistili univerzitetne, znanstvene, kulturne ustanove in športna prizorišča vsega, kar je dišalo po Rusiji. Pač, na nemško-francoskem vlaku mora biti vse podrejeno dominantnemu interesu. Nemoralno? Morda, a že Hitler je lepo povedal, kako je z moralo v politiki. Namreč, po navedbi Slovenske kronike XX. stoletja se je Branimir Kozinc, predsednik podmladka Narodno socialistične stranke (NSS), leta 1921 mudil v Münchnu, kjer naj bi si ogledal Pinakoteko. Ker je po naključju opazil napoved zborovanja takrat še precej obrobnih nacistov, se ga je udeležil in se mu je, verjetno kot edinemu Slovencu, uspelo rokovati in izmenjati par besed s Hitlerjem.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Uvodnik
Volitve v evropski parlament so ravno dovolj stran, da smo kolektivno pozabili, kakšen je bil izid. Prišlo je do močne spremembe. Ne samo na ravni parlamenta kot celote, kjer danes sedi veliko več skrajnih desničarjev, ki ponavljajo ideje, za katere smo mislili, da v Evropi nikoli več ne bodo imele take moči, torej Hitlerjeve, Goebbelsove in Mussolinijeve ideje. Močan zasuk v desno se je zgodil tudi v vladajoči »koaliciji« strankarskih skupin.
Iskanje brez piškotkov ni možno
