István Őrkény: Enominutne novele

Goran Gluvić je v začetku devetdesetih let napisal zbirko kratkih štosnih utrinkov o goševcih (literarna Generacija Okrog Šestdesetih) Harms danes in je pri tem seveda hotel povedati, da je na sledi Harmsa in oberiutov, ruskih avantgardistov, ki so, drugače od kakofonične zaumnosti kubofuturistov, gojili absurden in temnikav humor. V Gluvićevih proznih fragmentih se dogaja vse mogoče, predvsem veliko zmaknjenega,...

Paul Auster: Brooklynske norosti

Če se je nekoč razmerje med mestom in vasjo merilo z dinamičnostjo proti statičnosti, je sodobni urbani roman prevzel lastnosti imobilne vasi. Njegov junak torej ni pustolovec, ampak zapečkar, ki ždi v svoji četrti. Še več, Austerjev junak je v resnici antijunak. Ko se po dekadah zakona loči, zboli za rakom, gre v penzijo in le še čaka na uro smrti.

John Maxell Coetzee: Deška leta: prizori iz podeželskega življenja

Otroški pogled je v prozi pogost, izkorišča razlike med odraščajnikovim dojemanjem sveta in razumevanjem odraslih in je potem, da bi bil učinek večji, vse navadno popisovano od znotraj, manjša vednost govorca prinese subverzivnost, ruši dominanten, tog model. Potopljenost v otroško dojemanje najpogosteje očisti svet ideologije, razkriva njegove potlačitve, pričara ga kot čudežnega in še nerazdeljenega, to je svet...

Bruce Chatwin: V Patagoniji

Prvič je izšel leta 1977, odtlej ga neprestano ponatiskujejo in prevajajo, vmes je avtor postal legendarni potopisec, izdal še nekaj potopisnih mojstrovin, leta 1989 sicer umrl, a njegovo pisanje še naprej kljubuje času in ostaja kanon v svojem žanru.

Vladislav Bajac: Knjiga o bambusu

Bodhidarma, prvi patriarh, ki je na Kitajsko prenesel budizem, ki je predhodnik japonskega zena, je nedoktrinarnost in odsotnost metode zajel v dovolj znani lapidarni štirivrstičnici, gathi: Poseben prenos mimo spisov, / nobene odvisnosti od besed ali črk; / neposredno kazanje na človekovo dušo, / vpogled v lastno naravo in uresničenje budovstva.

Naomi Klein: Doktrina šoka

Predstavljajte si državo, ki živi svoje življenje. Recimo Čile, Urugvaj, Brazilijo in Argentino na začetku sedemdesetih, Veliko Britanijo na začetku osemdesetih, Bolivijo sredi osemdesetih, Kitajsko ob koncu osemdesetih, Poljsko in Rusijo na začetku devetdesetih ali pa Šrilanko, Ameriko in Irak na začetku tega stoletja. Potem pa to državo nenadoma udari huda nesreča, nekaj katastrofalnega in šokantnega, recimo...

Pavol Weiss: Maščevanje

Weiss pripoveduje zgodbico o pretežno pasivnem knjižničarju, ki zraven še malo piše, kratke zgodbe, čisto počasi, ki ga lepega dne zapusti punca, očitno veliko bolj ambiciozna in zaposlena pri pravi firmi, pridobitniški. Sklene, da se bo maščeval, zato dela na dveh tirih; piše o svojem maščevanju, roman s pričakovanim naslovom Maščevanje, v katerem naj bi čim natančneje, kot v pred nami potekajoči resničnosti,...

Milan Škrabec: Slovenstvo na razglednicah

Obsežna zbirka starih razglednic od konca 19. stoletja pa do srede dvajsetih let, ki jih spremljajo besedila s pojasnili in z orisom družbenega konteksta.

Andrej Morović: Progres

Morovićeva prejšnja literarno-memoarska tlačenka Seks, ljubezen in to se je končala s padcem Zidu, protagonist ga je žural in skvotal in namakal in sploh ravno v mestu zdaj po kosih razprodajane Ruševine. Progres nadaljuje z eksotično berlinsko predkoitalno kulinariko, z živahnimi druženji z osveščenimi lezbami, s kelnarjenjem po alterkafičih, z izleti erotične narave na Vzhod, na Poljsko, vse do vrnitve domov in...

Mitja Velikonja: Titostalgija

Mitja Velikonja, najboljši slovenski poznavalec političnih mitologij, nadaljuje pot dešifriranja podob vsakdanjega življenja. V študiji o nostalgiji po Josipu Brozu na območju nekdanje Jugoslavije išče Titove odtise. Najde jih povsod, na kavnih skodelicah in na bolšjih sejmih, na reklamnih plakatih in v ponudbah turističnih agencij, v imenih lokalov, v besedilih pank bendov, na primorskih hribih, v obujanju...

Dai Sijie: Neke noči, ko luna ni vzšla

Dai Sijie je po nekajletnem stažu v prevzgojnem provincialnem taborišču, kjer so ga gostili v sedemdesetih letih, dobil francosko štipendijo in seveda ostal v Parizu, beremo, ter postal najbolj znan kitajski pisatelj, ki piše v francoščini. Neke noči, ko luna ni vzšla je premeteno spisan roman; ne da bi jahal na naratoloških pogruntavščinah ali prelivanju različnih ravni pripovedi, torej mimo trde metafikcijske...

Roger Chartier: Pisanje in brisanje

Zgodovina pisanja preseneča: bolj ko sežemo v preteklost, bolj je ta moderna. Notese, naj si bodo papirni ali telefonski, danes jemljemo za samoumevno domislico sodobnosti. Ko Cervantesov Don Kihot v prvih letih 17. stoletja potuje po Španiji, najde pri umorjenem služabniku posebno bukvico, ki se ji je reklo librillo de memoria. To je bila žepna knjižica, ki je imela liste prevlečene z glazuro, na katero si...

Jean-Marie Gustave Le Clézio: Pomlad in drugi letni časi

Lanska podelitev literarne Nobelove nagrade Cléziu je bila svojevrstno presenečenje; drugače od nekaterih velikih pisateljskih imen, recimo Philipa Rotha ali Tržačana Claudia Magrisa, je bil manj znan in verjetno je prevladala frankofilija švedskega mojstra ceremonije, ki vodi ducat in pol akademikov elektorjev. Ob tem, da gre za izrazito kozmopolitskega avtorja, rojenega na otoku Mavriciju ob zahodni...

Thomas Cathcart & Daniel Klein: Aristotel in svinjka se gresta politiko

Na predvolilni konvenciji republikanske stranke v Utahu sta se v krajšo debato zapletla neki oficial republikanske stranke in republikanski delegat, ki je trdil, da bi morali ob celotni meji med ZDA in Mehiko postaviti ograjo, ki bi nelegalnim priseljencem preprečevala vstop. Takole je njuno sokratsko debato povzel časopis Salt Lake Tribune:

Thomas Gunzig: Najmanjši živalski vrt na svetu

V Kafkovi zgodbi Preobrazba se Gregor Samsa nekega jutra zbudi in ugotovi, da se je spremenil v pošastno žuželko z migetalkami in nožicami in vsem, in potem po mučnem životarjenju na radost družine rešijo težavo, odstranijo truplo. Nekaj te prepoznavne atmosfere je tudi v Najmanjšem živalskem vrtu. Gunzig je mlajši belgijski frankofonski prozaist in zgodbe iz njegove zbirke so polne čudne samote in moraste...

Borut Korun: Na začetku je bila Troja

Refleksije in potopisi iz antičnih krajev.

Lucija Stepančič: Prasec pa tak

Stavek s prasci, ki priskrbi naslov, se odtrga kot zmerljivka pripovedovalki prve zgodbe, ki v Benetkah v šarmantnem in gajstnem sosedu - medtem ko se ona pretežno zmrduje nad svojim kmetavzastim, družabnim in nadvse živahnim možem - prepozna tip moškega, kakršen je tudi njen sodelavec, bivši ljubimec, ki jo še vedno črviči in bi rada z njim in s takšnimi enkrat za vedno opravila.

Krzysztof Kieslowski: Kieslowski o Kieslowskem

Krzysztof Kieslowski je bil eden izmed največjih evropskih filmskih režiserjev, auteur par excellence, zelo prepoznaven, slavljen in kulten, tudi pri nas - Dekalog, Tri barve in Dvojno Veronikino življenje so filmosi, mimo katerih ne more nihče. Če gre, tvega, da bo zamudil kvintesenco tranzicijske dobe - prehod v novo dobo, v novo Evropo, v postkomunistični svet.

Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja

Tretja Möderndorferjeva prozna knjiga z lansko letnico - ob pesniški zbirki, dveh po lastnih scenarijih posnetih filmih, romanu Opoldne nekega dne in zbirki Kino Dom - je izbor kratkih zgodb, ki so nastale pretežno v zadnjem času. Vendar ne vse, podnaslov nas obvešča, da gre za skoraj petnajstleten izbor, od leta 1993, ko je izšel Tarok za Marijo.

Boris Pahor: Moje suhote

Če bi Pahorja poskusili opisati z enim pojmom, bi rekli, da je brezčasni vitalist. Starejši ko je, bolj živo je njegovo pisanje. Ima seveda redek privilegij, da osebno pozna zgodovino zadnjega stoletja. Toda ob njem ga krasi še bolj izjemna lastnost, da preteklosti ne ponavlja, ampak jo na novo premišljuje. Ne v banalnem smislu, da bi svoje stare izkušnje danes prevrednotil, temveč v neprestanem uporu zoper...

Vladimir Vertlib: Vmesne postaje

Vmesne postaje so roman o migrantih, o večnem tavanju skozi državne ureditve; poba se z družino v sedemdesetih letih izseli iz Leningrada, SZ, na Dunaj, naskakujejo Zahod prek Izraela, Amsterdama, Rima, ZDA, starši intelektualci opravljajo pomožna in podplačana dela. Ko se poba udomači, postane Dunajčan in obvlada novi jezik z naglasom vred, se preseli v Salzburg, v provinco, pred katero ga vsi svarijo.

Michael Baigent & Richard Leigh: Skrivna Nemčija

Med letoma 1921 in 1945 naj bi zabeležili kar 46 resnih poskusov atentata na Hitlerja. Jasno, niti en ni uspel. Običajno je zatajal eksploziv. Častniki, ki so se Hitlerja namenili ustreliti med obedom, so si v zadnjem trenutku premislili, ker se za častnika ne spodobi, da bi koga ubil med obedom. Hoteli so najeti poklicnega morilca, pa se jim je zatresel glas.

Predrag Matvejević: Mediteranski brevir

Prostor vpliva na miselne koncepte - in obratno, to je izhodišče Brevirja, in potem se Matvejević, erudit in jezikoslovec, strasten polemik in zaljubljenec v podrobnosti, bizarnosti in zakotja, pri nas imamo prevedene Drugačne Benetke, popase po vsem razpoložljivem znanju. Njegovo pisanje je summa, izčrpno poskuša stisniti in zgostiti tisto, kar se je v Sredozemlju, ki je topos krat zgodovina, krajinarstvo krat...

Iztok Sitar: Dnevnik Ane Tank

Resničnost je zadnje čase zanimivejša od fikcije in dokumentarci temu primerno bolj napeti kot mnogožanrska hollywoodska fila za gačenje multipleksov. Igrani dokumentarci z natančno usmerjeno poanto še toliko bolj. In Iztok ne bi bil Sitar, če tega trenda iz filmskega sveta ne bi prestavil v stripovski medij ter posnel, okej, spisal in zrisal, ortodoksnega dokumentarca, oziroma kar dolgometražnega šokumentarca, na...

Franjo Frančič: Tu živijo srečni ljudje

Za Frančičevo pisavo imamo včasih občutek, da je kot muzika iz tistega vica: dva neumorno brenkata, prvi ves čas en sam ton, drugi pa virtuozno, preigrava in sploh, pa reče prvi drugemu, da sliši, da se še išče, on da je pravo glasbo že našel. Vse od proze, ki je s svojim realizmom, pa tudi skrivnostno razboleno občutljivostjo in liričnostjo v osemdesetih odločno zasekala po do takrat še tabuizirani vojaščini v...

Alma Karlin: Moji zgubljeni topoli

Alma Karlin (1889-1950) je bila hkrati antinacistka in antikomunistka. Položaj, v katerem človek ni živ dočakal junija 1945. Po okupaciji Jugoslavije je imela Karlinova po rodu izjemen položaj: kot celjsko Nemko so jo čakali vsi privilegiji, kot izpričano nasprotnico nemškega militarizma jo je čakala smrt ali najmanj taborišče. Toda bila je hkrati znamenita nemška popotnica in pisateljica, katere knjige in članke...

Dušan Dim: Rdeča mesečina

Pred več kot dvajsetimi leti je prišel mladi pravnik, glavni junak romana Bazen Igorja Karlovška, v industrijsko mesto in je bilo tam vse narobe. Povezane in preveč prepredene so bile stvari, ki ne bi smele biti, policija in vodstvo težkoindustrijskega giganta, partijski vrh in sindikat in sodnija, vse je bila ena sama v vse zažrta hobotnica.

Darko Macan in Frano Petruša: Mali Guj in njegov zmuj

Hudičevo malo je stripov, ki bi ciljali osnovnošolsko otročad in obenem brez puhlega moraliziranja nagovarjali odrasle. Še manj je stripov, ki bi na prvi pogled malčkom zlezli pod kožo in obenem predstavljali duhovito žanrsko branje za njihove starše. In če se ob tem vprašamo še, koliko takih stripov poleg nadgeneracijskih klasik Mikija Mustra premoremo v slovenščini, se izbor hitro skrči na pričujoči 64-stranski...

Sebastijan Pregelj: Na terasi Babilonskega stolpa

Pregljeva proza je iz knjige v knjigo bolj fantastična in tokrat, v tretjem romanu, se ukvarja z legendami o preroku, ki bo prišel ob koncu časov, majhen in pokvečen, a velik, kar govori že njegovo ime, Akbar, in bo združil obe ljudstvi knjige, torej muslimane in kristjane. Potem imamo bolj kot novozavezno in apokaliptično linijo v romanu izpostavljeno islamsko, v pripovedi pa orientalsko cikličnost, sama pripoved...

Ur. Tončka Stanonik, Lan Brenk: Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon

Skoraj 14 tisoč gesel v dveh knjigah sestavlja doslej najobširnejši leksikon slovenskih osebnosti.