Orlando Uršič: Tadejev dež

V domači prozi niso redki marginalizirani, kosmačevski originali, niti slabo prilagojeni odraščajniki s svojo lucidno nevednostjo; takšna je recimo Sosičeva naslovna Balerina pa zaradi možganske okvare afazična junakinja Flisarjevega romana Mogoče nikoli. Nova ni niti pripovedna optika, ki skozi oči mladostnika ali otroka spregovarja o čudnih in s stališča nepokvarjenega pogleda čudaških in nedoumljivih delitvah v...

Jure Godler: Radio Ga-Ga - Razgaljeni

»Upam, da moj sin v tej knjigi ne bo pisal o golih ženskah, telesnih izločkih, seksu, fetišu na pritlikavce, scanju, anali, kurbah in Davčni upravi RS,« v prologu številka II zapiše avtorjeva mati. No, tale prosto po Godlerju 'popolnoma nepopolna biografija komične skupine Radia Ga-Ga' na bralčevo srečo vsebuje prav to. Resda ne v navedenem vrstnem redu.

Bibhuti Bhushan Banerji: Pesem ceste je Pather pančali

Čeprav govori pretežno o odraščanju brata in sestre na revnem bengalskem podeželju, je to tudi zgodba o bralni iniciaciji; podobno, kot so v predtelevizijskih časih zahodnjaki odraščali ob branju Karla Maya ali Julesa Verna, je Opu, nadarjen in radoveden poba iz revne brah-manske družine, posrkan v vse tisto, kar prinašata očitno bogato indijsko pravljičarstvo in hinduistična mitologija z močno razvejenim in...

Ernesto Che Guevara: Bolivijski dnevnik

»Ob 6h zjutraj je pričelo deževati. Prehod čez reko smo prestavili in čakali, da bo ponehalo, toda dež se je le še bolj okrepil in lilo je do 3h popoldne. Tedaj pa je prihrumel narasel vodni val in zdelo se nam je, da reke ni pametno prečkati. Zdaj je zelo narasla in ne kaže znakov, da bo kmalu upadla. Da bi ubežal vodni ujmi, sem se preselil v opuščeno kočo in se tam utaboril.

Boris Pahor: Nekropola

»... svita se mi, da v odlomkih dojemam pomen, ki ga ima spomenik, pa čeprav samo nagrobni kamen, za nadaljevanje rajnikove pričujočnosti v svetu živih. Bolj kot pietetno dejanje je kos plošče ali kamna, ki ju postavimo na gomilo, poskus, da se zavarujemo pred človeško pozabljivostjo, pred revnostjo njegove domišljije, pred nestalnostjo njegove fluidne zavesti.

Enzo Smrekar: Dnevnik ljubitelja cigar

Kako nastane vrhunska cigara in kakšne sorte tobaka jo sestavljajo? Kako se vrši nadzor kakovosti? Zakaj in kako staramo cigare? Čemu služi uplinjanje cigar? Kako izberemo pravo cigaro in na kaj moramo biti pri izbiri pozorni? Kakšen je bonton kadilcev cigar? Kako režemo, prižigamo in kadimo cigare? In nenazadnje, kako jih hranimo in na kakšne težave lahko pri tem naletimo? Odgovore na ta vprašanja lahko naposled...

Andreï Makine: Glasba njegovega življenja

Makina poznamo po edinem prevedenem in v Franciji nekajkrat nagrajenem romanu, po Francoskem testamentu (napisanem leta 1996, prevedenem 2005). V njem je s posebno občutljivostjo popisal, nekoliko avtobiografsko, odraščanje v zabačeni provinci v časih realsocializma, sam je rojen v Krasnojarsku v Sibiriji, predvsem pa tisto rešilno in nad množice dvignjeno, kar sta mu dala francoska civilizacija in jezik, kakor ju...

Umberto Eco: Zgodovina grdega

Tudi ta je narejen po istem tridelnem principu: slikovne podobe grdosti, referenčni teksti v literaturi in filozofiji ter Ecov spremljevalni tekst, ki kajpak učinkuje enako učinkovito na bralca. Morda še bolj, ker so temne strani ponavadi mikavnejše od svetlih.

Graham Swift: Povodje

Swift je pri nas, zagrizenih bralcih, vžgal že s prvim prevedenim romanom, s Poslednjo željo, kjer pivska klapa pelje raztrest na morsko obalo svojega kamerada mesarja, v žari, v nobel avtu, in imamo potem nekakšno londonsko predmestno in malomestno varianto mučnega pogrebnega potovanja, kakršno poznamo v izrazito kmetavzarski, rdečevrati verziji iz Faulknerjevega romana Ob smrtni uri; mimogrede, oboje je vrhunska...

Marcel Štefančič, jr.: Janez Janša Biografija

Blurbi, s katerimi so v medijih ozaljšani po tiskarski barvi dišeči knjižni izvodi, ponavadi izpostavijo tisto, česar v knjigi zlepa ne boste našli ali pa je tako za lase privlečeno, da ni vredno pol pipe tobaka. Mejdun, v primeru tegale 1,83 kilskega cegla velikega formata pa je vse res. Celo tisto, kar berete v oglasih. Drži, to je knjiga, kot je na slovenskem trgu še ni bilo.

Ken Saro-Wiwa: Soldatko

Soldatko je ena tistih zgodb, kakršne sestavljajo večino zadnje slovenske antologije afriške kratke zgodbe; tudi v Saro-Wiwovem romanu je vse polno nasilja, medetničnega, nerazumnega, požiganja, posiljevanja, bombardiranja, klanja, okrutnosti vseh vrst. Gre za izrazito protivojni roman o fantu, ki je vajenec šoferja kamiona in ki se mu zdi, ko se začnejo odrasli pogovarjati o bližajoči se vojni, blazno imenitno,...

Boris Pahor: Nekropola

Zapornik iz nacističnega taborišča se po več desetletjih odpravi v spominski park, kjer opazuje turiste, obenem pa podoživlja leta smrti. To ni literatura ogorčenja, jeze in sovraštva do krvnikov, to so refleksije bivanja na robu človečnosti. V zadnjih letih so med slovenske bralce prišla dela Prima Levija in Imreta Kertesza, ki sta napisala vivisekcije vsakodnevnega bivanja in osmišljanja življenja v Auschwitzu...

Dušan Jelinčič: Kam gre veter, ko ne piha

»Ali se splača vložiti toliko toliko toliko truda za neko neznatno snežno ravnico na vrhu najvišje špice tu naokoli?« se sprašuje avtor, ko ga malo spusti evforija in mu začne v rit skakati kuzla utrujenost po osvojitvi vrha. Pod skoraj zenovsko neodgovorljivim naslovom se skriva tipičen gorniški potopis, kakršen ima pri nas zelo močno tradicijo, tudi zaradi razširjenosti pohodništva, plezalstva,...

Lovro Matič, Toto: Sokol in Golobica

Ko se je na Mladininih straneh pojavila Usodna gora, prvi del Sokola in Golobice, so najbolj zagrizeni konzumenti pohiteli v fotokopirnice. V Sloveniji namreč nikoli ne veš. Če Sokol in Golobica ne bi izšel v albumu, bi trg zagotovo preplavile piratske kopije - kar se je slovenskemu stripu do sedaj zgodilo samo dvakrat: prvič konec osemdesetih, ko se je masovno fotokopiralo Diarejo, da bi se jo nato glede na...

Marc Levy: Prihodnjič

»Ravnokar si mi povedal dolgo ljubezensko zgodbo, ob kateri bi se zjokala moja stara mama in mogoče celo jaz, če bi le še malo nadaljeval,« komentira pred sladkobnim finalom, skoraj z našimi besedami, celoten ljubavni razplet poučeni in z vsem seznanjeni opazovalec in zvest prijatelj protagonista. Sama štorija res poskuša nagovarjati naše solzne mešičke in je verjetno pri bralkah s takšnim bralnim...

Milan Kundera: Zastor

Češki pisatelj - avtor legendarne »Šale« in »Neznosne lahkosti bivanja« -, ki je emigriral v Francijo sredi sedemdesetih, je dokaz vitalnosti literature. Pisatelj, ki je bil mojster pripovedovanja v češkem jeziku, je zdaj cenjeni pisec v francoskem jeziku. Pisatelj, ki je briljiral v ironiji in subtilnosti prikazovanja vsakdanjega komunizma, je zamenjal tudi svojo temo, z njo pa je prešel...

Irena Svetek: Sedmi val

Ob branju prvenca Svetkove, romana Od blizu, smo imeli ves čas občutek, da zna pripovedovati, vendar ne ve čisto natančno, o čem sploh bi, da pisavi manjka predvsem podkletenosti z izkušnjo in je zato nekoliko izpraznjena. Avtorica pošlje junakinjo v Romunijo - ki to ni, namreč ni ne posnetek neke recimo daljne, zabačene vzhodnoevropske dežele ne čista izmišljija, niti ni karikiran in s tem literarno učinkovit...

Robert McKee: Zgodba

Težko, če nimaš zgodbe. Dobre zgodbe, se razume. »Zgodbe so oprema za življenje,« je rekel Kenneth Burke, ki ga v Zgodbi citira tudi Robert McKee, eden izmed gurujev sodobne filmske scenaristike, ki ve, da trik ni v formulah in receptih, ampak v večnih, univerzalnih formah, ne v stereotipih, ampak arhetipih, ne v skrivnosti pisanja, ampak v resničnosti, ne v načrtovanju tržne uspešnosti, ampak v...

Gary Shteyngart: Absurdistan

Dva debeluha tacata po dveh prevodnih bralnih špehih, izdanih v zadnjem času; eden je Toolov vitez žalostne in razmahane postave iz Zarote bebcev, romana iz tridesetih let, ki se spogleduje z Rabelaisom in Don Kihotom obenem, čeprav se dogaja ob Misisipiju v tridesetih letih, drugi je sodobni ruski bogataš Miša iz romana Absurdistan. Miša je sin ruskega mafioza in potem skoraj proti lastni volji naturaliziran...

Ana Politkovska: Zadnji zapisi

Zapisi legendarne ruske novinarke iz let 2003-2005

Drago Jančar: Drevo brez imena

Janez Lipnik iz novega Jančarjevega romana je pravi lipe, zraven pa ga muči še vrtoglavica zgodovine. Kot arhivar in kukec trdoglavec se je namreč zažrl v dokument o velikem svetovljanskem pofuklju, katerega življenjsko zgodbo potem rekonstruira, od upravitelja gradu Soteska do četniškega stotnika in spektakularnega pobega iz gorečega Turjaka, pa v emigracijo.

Tim Harford: Ekonomist pod krinko

Kamerun je bil reven. Tudi Kitajska je bila revna. In to jima je bilo skupno: zelo dolgo sta bila revna. Stalno, obupno, vztrajno. Toda Kitajska je potem obogatela, Kamerun pa je ostal reven. Zakaj revne države ostajajo revne, Kitajska pa je obogatela? To ste se gotovo že večkrat vprašali. Pa ste si tudi odgovorili? Na to vprašanje si najlažje odgovorite, če si odgovorite na vprašanje: zakaj je tako težko kupiti...

Amitav Ghosh: Lačna plima

Ghosh, v angleščini pišoči bengalski prozaist, se očitno napaja iz več virov; je do konca očaran nad regionalnim, nad rodno deželo plime, nad delto Gangesa, ki se razteza nekje od Kalkute navzdol in jo na nedoločeni meji z morjem sestavljajo številne struge, rokavi in mrtvice, pri morju se združi z Bramaputro in ustvari, pravi literarna oseba, največji svetovni veletok, če upoštevamo še podvodni del.

Jared Diamond: Puške, bacili in jeklo

Avtor zgodovine ne podaja kot faktografije, ampak kot miselni izziv. Postavi si vprašanja tipa: zakaj je komaj nekaj sto španskih osvajalcev pod Pizarrovim vodstvom premagalo vojsko vladarja Atahualpa, ki je vodil imperij z milijon podložniki in vojsko 80.000 bojevnikov? Njegov odgovor ni toliko opis strategije spopada, ampak bolj iskanje, ki naj bi pojasnilo kolaps Indijancev pred evropskimi kolonizatorji nasploh.

Osip Mandelštam: Potovanje v Armenijo

Osip Mandelštam je poleg svoje žene Nadežde in Ane Ahmatove eden od stebrov akmeizma, ruske različice pesniškega modernizma. Eden vidnejših pesnikov po oktobru je bil zaradi svoje poezije najprej v nemilosti pri sovjetski oblasti, potem pa izgnan v delovno taborišče in je tam tudi umrl. Mandelštamova pesniška občutljivost je opazna v njegovem potopisu v Armenijo, ki je izšel v dveh različicah, v prvi okrajšan in...

Jose de Villa, Juergen Neubauer: Maximo lider

Fidel Castro, originalni karibski zombi, ultimativni living dead, je ogromno govoril. V svoji dolgi karieri je imel okrog 150.000 govorov. Kar pomeni, da je imel en govor na dan. In ne pozabite, da so bili njegovi govori zelo dolgi, epski, neskončni, le malo krajši od življenja. Njegov radijski govor je nekoč trajal 7 ur. Če je v Združenih narodih govoril manj kot dve uri, so mu bili vsi hvaležni.

Viktor Fischl: Jeruzalemske zgodbe

»Tukaj, v tem čarobnem mestu, v katerem ni nič nemogoče, mi vedno znova prihajajo na misel stvari, ki še mene samega presenečajo,« je varianta enega najpogostejših stavkov v izboru iz dveh zbirk Fischlove kratke proze. Prva, Jeruzalemske zgodbe, opisuje dogajanje na stari ulici, ki vodi proti Jafskim vratom in ob kateri rastejo ciprese, z opisom te četrti se začne večina zgodb iz prvega dela tega...

Olivier Roy: Globalizirani islam

Kdo je največ naredil za sekularizacijo islama? Najprej pomislite, da liberalni islamisti, »laični« muslimani ali pa reformisti. Ne, ravno obratno: neofundamentalisti! Še posebej tisti, ki so 11. septembra 2001 ugrabili potniška letala in potem samomorilsko razstrelili Svetovni trgovinski center. Za začetek: njihovo »džihadsko« dejanje je bilo povsem sekularno.

Edwige Danticat: Krik? Krak!

Migracije so usoda Haitijcev, bi lahko rekli po prebrani zbirki kratkih zgodb Danticatove, rojene na Haitiju in živeče v Ameriki. Zbirka je dvodelna in napokana, prvi del govori o nasilju nasploh, v različnih obdobjih, o nasilju dominikanskih vojakov nad Haitijci in o kasnejšem haitijskem državnem udaru in nasilju falange, o metodah Papa Doca in Baby Doca Duvalierja in njunih milic, ki so ubijale in posiljevale,...

Drago Jančar: Drevo brez imena

Roman, ki osvobodi čas druge vojne iz ideoloških spon partizansko-domobranske interpretacije.