Wilhelm Genazino: Ljubezenski preplah

Peter Handke ima v romančku izpred kakšnih dvajsetih let Trenutek pravega občutka - ali pa je mogoče pristnega, sem bral v enem od južnih jezikov - za glavnega tipčka, ki je čisto preveč občutljiv in se izgublja med množico, sam v sebi in v lastnem paranoidnem komp(l)otu, dokler ga ne prešine in se mu pregnoji; nekaj podobnega čakamo tudi pri Genazinovem Ljubezenskem preplahu - in dobimo.

Goran Vojnović: Čefurji raus!

Od Skubičevega romana Fužinski bluz je čefurščina legitimen jezikovni konglomerat, v literaturi je dobila domovinsko pravico. Saj ne, da prej niso pisali v čem podobnem, še največ Filipčič, ampak prej je šlo vedno za zajebancijo, jezik so oponašali ali pa se probali iz njega zajebavat modeli, ki so spizdili iz vojske po nekaj dneh, in prav zabavno je gledati kakšne stare frike, prepričane, da znajo nekakšno...

Hannah Arendt: Eichmann v Jeruzalemu

Leta 1963, dve leti po sojenju nacističnemu poveljniku na sodišču v Izraelu, je ameriška politologinja židovskega rodu (iz Nemčije emigrirala 1933) napisala knjigo o velikem sodnem procesu in o razsežnostih holokavsta. Delo, ki še danes fascinira. Z redko držo hladne objektivnosti, saj nacističnega krvnika ne sovraži, mu ne očita, ampak razbira njegovo biografijo.

Michel Tournier: Družina Adam

H. C. Artmann je v svoji zbirki proznih fragmentov Sonce je bilo zeleno jajce obdelal stvarjenje sveta tako, da je uporabil apokrifni antropološki material in ga pregnetel s humorjem, z odštekanostmi, predvsem pa jezikovno blizu poetični zgoščenosti, modernistični igrivosti in alogičnosti. Tournier, ki je zaslovel v sedemdesetih in osemdesetih letih, pri nas ga najbolj poznamo po romanu Jelšev kralj, je čisto...

Marjane Satrapi: Perzepolis

»Da bi me prebudili, so mi kupili knjige. Vedela sem vse o palestinskih otrocih, o Fidelu Castru, o malih Vietnamcih, ki so jih pobili Američani, o revolucionarjih moje dežele, a moja najljubša knjiga je bil strip z naslovom 'Dialektični materializem'. Tam si videl Marxa in Descartesa,« piše mala Marži, ki je kot komaj desetletno dekletce v Iranu okoli leta 1979, v navidez liberalni diktaturi šaha...

John le Carré: Misijonska pesem

Le Carré je v hladni vojni, v strateškem in operativnem delovanju tajnih služb na obeh straneh železne zavese našel dobro pognojeno njivo, ki jo je v številnih vohunaricah us-pešno obdelal. Vse do padca Zidu, ko se je razdeljenost sveta na hemisferi porušila in imamo samo še Imperij in lokalne obveščevalce, ki si v najboljšem primeru prizadevajo, da bi njihovi šefi čim manj podatkov sporočili Imperiju, od...

Thomas L. Friedman: Izravnavanje sveta

Težko boste našli človeka, ki bi bil nad globalizacijo bolj fasciniran kot Thomas L. Friedman, kolumnist New York Timesa. In težko boste našli človeka, ki bi o globalizaciji pisal tako navdušeno, kot je govoril Krištof Kolumb, ko je odkril Ameriko. Vikingi so bili manj navdušeni, ker so odkrili severovzhodni, ledeni, hladni del Amerike, ki se jim je zdel kot nadaljevanje Skandinavije.

Tony Judt: Povojna Evropa 1945-2005

Moderna primerjalna zgodovina v dveh knjigah na 956 straneh.

Monigue Truong: Knjiga soli

Pozna dvajseta in trideseta, Gertrude Stein in Alice B. Toklas, Američanki v Parizu, zaposlita vietnamskega kuharja, ta pa se potem spominja svojega odraščanja, v kuhinji in mimo nje. Tako se v hipu pomeša in prepoji več ravni; na eni strani čudaški lezbični par, obe sta zaljubljeni v isto žensko, genialka je namreč tudi sama vase, njune odhaklane in nalašč nekonvencionalne navade, oblačenje psov, vožnje z avtom,...

David Albahari: Vaba

David Albahari je bil v drugi polovici sedemdesetih in v osemdesetih letih eno vodilnih imen mlajše srbske proze, njegova pretežno brezstrastna in minimalistična, fragmentarna in malce hermetična pisava je predstavljala tretji steber ob pretežno borgesovsko usmerjenih metafikcionalistih in piscih postnadrealističnih in fantastičnih besedil. Potem je v devetdesetih letih postal predsednik beograjske judovske občine...

Pam Cook (urednica): Knjiga o filmu

Knjiga o filmu je debela, dolga, široka in visoka. Ko pogledate kazalo, ki šteje okrog 8 strani velikega formata, imate občutek, da gledate seznam predavanj na kaki filmski akademiji. Zgodnji in predzvočni film, vzpon ameriške kinematografije, klasični studijski sistem, klasična hollywoodska pripoved, zvezdniški sistem, široko platno, kamere itd...

Aleksandar Matanović: Titova sovladarica

Titov osebni zdravnik (1975-1979) prinaša zakulisne zgodbe o Jovanki Broz.

Andrzej Stasiuk: Na poti v Babadag

Stasiuk nalašč ostaja na vzhodni strani železne zavese, se izogiba prestolnicam in gnečam, namesto tega išče zakotja in geografske slepiče, pogosto kraje, ki so se zataknili v času, brez preteklosti, brez prihodnosti, pretočne naselbine, kot da bi jih postavili nomadi, provizorične kot ciganski tabori, nakinčane vukojebine. Potuje od Karpatov do Albanije, od Ankarana do Moldavije in Ukrajine, po devastiranih...

Janez Rugelj: Pot samouresničevanja

Dr. Janez Rugelj, pokojni psihiater, terapevt in običajno zadnji up alkoholikov, je bil vedno kontroverzen. Drugi ljudje se svoje kontroverznosti otepajo. Sam se je ni. Kontroverznost je pri njem prišla s teritorijem. Vsaj tak vtis je ustvarjal, ko je v javnih nastopih vztrajal pri svoji politični nekorektnosti in jezil feministke, če naj omenim le nekatere.

Zadie Smith: O lepoti

Zadie Smith, britansko avtorico z jamajško provenienco, je izstrelil med zvezde njen nagrajevani in prevajani prvenec, napisan v začetku njenih dvajsetih, Beli zobje, ki poveže dve družini, temnopolte in Bengalce, ki jih imajo vsi za "pakije", in potem se po navzkrižnih odnosih odvrtinči nekam proti milenaristični futurologiji in v grotesko.

Peter Starič: Atomska bomba

» Presegalo bi okvir te knjige, če bi opisali vsa pota in akcije, ki jih je poskušal Szilard, da bi preprečil uporabo bombe.« Tako nekje vmes pravi Peter Starič, avtor knjige Atomska bomba, podnaslovljene: O zgodovini, razvoju, tehnologiji in ljudeh, ki so naredili prvo atomsko bombo, ter o posledicah za človeštvo. Leo Szilard je naredil vse, da bi preprečil uporabo atomske bombe, kar pomeni, da je...

Feridun Zaimoglu: Leyla

Zaimoglu, rojen v Anatoliji, živi pa v Nemčiji, svoji naslovni junakinji sledi od otroštva, ki ga preživlja v zaprti muslimanski patriarhalni družini na narodno mešanem ozemlju z očetom Čečenom, takoj zraven, sosedje in prijateljice iz šole, so Kurdi in že kaj kmalu zgodba zdrsi v preteklost, ko je bila dekličina mati žrtev skupinskega posilstva vojakov.

Ivan Ott: Otroci s Petrička

Ivan Ott, hrvaški novinar in pisatelj, sin vojaka stare, kraljeve jugoslovanske vojske, ki je med II. svetovno vojno delal v domobranskem generalštabu, je bil eden izmed otrok s Petrička. Njihove starše, bolj ali manj domobrance, so maja 1945 iz avstrijskega Vetrinja deportirali v Teharje, njih pa odpeljali na Petriček pri Celju, v dom za prevzgojo in indoktrinacijo, neke sorte taborišče za pranje otroških...

Péter Nádas: Lastna smrt//Skrbna opredelitev kraja

Vse življenje sem bil zdrav, zdaj pa tole, je bil po mnenju poslušalcev najduhovitejši napis na nagrobniku, ko so se v radijski oddaji javljali na temo. Tako se začne tudi Nádaseva kratka zgodba Lastna smrt, s čudenjem, da se mu malo po petdesetem kljub telesni aktivnosti tako jasno in sproti kažejo postopni znaki infarkta, in je kar podkovan, da bolečina v rami nastane zaradi zamašenih žil, pa kako...

David Lynch: Kako ujeti veliko ribo

David Lynch je posnel nekatere najbolj slavne in najbolj kultne filme zadnjih treh dekad, toda v knjigi Kako ujeti veliko ribo ga presenetljivo najdete na terenu pokojnega Janeza Drnovška. Spodaj, v podnaslovu, piše »Meditacija, zavest in ustvarjalnost«, kar pove vse. In česar ne pove podnaslov, doreče posvetilo - »njegovi svetosti Maharišiju Maheši Jogiju«. Ha.

Članek 43402

To je roman, ki bi si ga morala zbirka Nova Evropa izmisliti, če ga ne bi bil napisal Nooteboom, nizozemski pisatelj, avtor romana Rituali o različnih privrženostih in obredih, med njimi čajni ceremoniji, pa eseja o Evropi in njenih mitoloških koreninah, posilstvu bika, ki je preoblečeni bog in sploh. Vsi sveti govorijo o usodni privlačnosti med nizozemskim snemalcem in eksperimentalnim režiserjem Arthurjem, ki so...

Ursula K. Le Guin: Ples na robu sveta

Ursula K. Le Guin je ameriška pisateljica, ki je prvič zaslovela z Levo roko teme, s sci-fi romanom, ki je postal takojšnja klasika, kult in bestseller, vrgel pa ji je tudi Huga in Nebulo, najvišji priznanji za sci-fi literaturo. Sledili so novi sci-fiji, novi bestsellerji, novi kulti, novi Hugi in Nebule. V glavnem se je držala sci-fija, fantazijskih romanov, trivialnih, akademsko nepriznanih žanrov, toda nalašč...

Mary Dorcey: Hrup iz lope

Hrup iz naslova delata punci v spalki za dve, ki se zatečeta v lopo lezbičnega para, in tudi sicer je nekaj - od devetih - zgodb Dorceyjeve posvečenih, dobesedno, ženskim skupnostim, ženskam, ki opravljajo družbeno poslanstvo v skupinah za pomoč trpinčenim, posiljenim, ki se na taborih pripravljajo na samoobrambo, kar pomeni tudi proteste in protiprotidemonstrantske taktike, ženskam, ki se borijo proti...

Avgust Demšar: Olje na balkonu

Kaj vse se dogaja za temi stenami, kaj vse se dogaja v teh sobah, je temeljno vprašanje Grumovega Dogodka v mestu Gogi, in razen tega, da vsi kukajo drug drugemu v lonec, se tam res nič bistvenega ne zgodi. Kar bi moral biti umor, je samo ponesrečen ljubavni obračun, truplo shodi in z dogodkom ni nič. Od Grumovega časa med obema vojnama se je marsikaj spremenilo, najprej sta kriminalka in detektivka doživeli...

Michel Foucault, Noam Chomsky, Paolo Virno: Človeška narava in zgodovina

Novembra 1971 sta v Eindhovnu pred TV kamerami razpravljala Michel Foucault in Noam Chomsky, francoski in ameriški družboslovec. Njuna razprava, naslovljena O človeški naravi - pravičnost proti moči, je bila zgodovinska. Iz treh razlogov.

Thomas Cathcart & Daniel Klein: Ste že slišali tistega o Platonu ...

Najprej vic.

Aleksej Ivanov: Geograf je zapil globus

Sodobna ruska literatura, kolikor jo poznamo, ima v zadnjem času dve veji, ena je izrazito izvozno naravnana in imamo potem posnetke klasične kriminalke, recimo Marinino, Akunina, ali pa izrazito udarno ezoterično literaturo, recimo Pelevina in Sorokina; na drugi strani pa je usmerjena v predelavo in dopisovanje ruske klasike, ne nujno samo realistične.

Andrej Detela: Sanje v vzhodni sobi

V Sanjah v vzhodni sobi so zbrani Detelovi dnevniki z desetih potovanjih po Japonski, Indiji in Avstraliji, nastajali so sproti kot elektronska pisma, zaradi pogosto slabih razmer za pisanje in naglice, ki je bila posledica tega, so včasih dopisani komentarji, ki osvetlijo situacije z razširjenim, kasnejšim razumevanjem. Ne glede na namen potovanja, Detela je izumitelj in znanstvenik, fizik, tako so izgovori za...

Mabel Iam: Strastni seks za moške in ženske

Najprej Slovenci nismo imeli nikakršnih verodostojnih zapisov o spolnosti, ali pa jih je bilo zelo malo. Sploh pa takih, ki bi znali najti skupni jezik med poljudnostjo in strokovnostjo. Nič čudnega, da so na pojav pornografije mnogi Šentflorjanci reagirali panično, da ne rečem histerično, saj jih ni imel kdo smiselno podučiti o tem, da tista kinetična, žanrsko profilirana fukarija ni učni, ampak spolni pripomoček.

Kurt Vonnegut: Mati noč

Domovina, ti si kakor mošt, sladka, ampak čreva bolijo, pravi nekje Fran Milčinski in parafrazira seveda tisto cankarjansko o vlačugi; nekaj takega si verjetno misli tudi glavni junak Vonnegutovega romana Mati Noč Howard W. Campbell - naslov romana je vzet iz drugega dela Fausta, natančneje iz Mefistovega govora o prvotnem izvoru in dominaciji zla, in zlo je tudi glavna tema tega pisanja.