Avantgard _008 _009

Ta plošček sodi med redke izdaje slovenskega eksperimentalnega glasbenega izraza in pravzaprav predstavlja cikel zvočno-umetniških performansov, ki so potekali leta 2008 v mariborski Kibli. Na njem se pojavijo vidnejši slovenski zvočni umetniki, pomemben pa je tudi zvočni prispevek vizualnih in multimedijskih umetnikov, ki jih je raziskovanje pripeljalo do glasbenega eksperimenta.

Devendra Banhart: What Will We Be

Potem ko je pred dvema letoma objavil tako rekoč popoln album Smokey Rolls Down Thunder Canyon, bi bilo od trenutno najvidnejšega sodobnega folkerja že kar grešno pričakovati ponoven presežek. Toda ko je pred nekaj meseci izšla mala plošča, s katero je Devendra napovedal svoj novi album, se je zazdelo, da se vrača še zanimivejši. No, sedaj se je izkazalo, da preostale nove skladbe le ne padejo tako hitro v uho kot...

Agoraphobic Nosebleed: Agorapocalypse

Z izdelkom Agorapocalypse si je skupina Agoraphobic Nosebleed omislila marsikatero godbeno spremembo. Da ne bo pomote, še vedno je to nonstop ultra nabijaški grindcore s sintetičnimi tolkali, le da tokrat povprečna dolžina skladbic presega trajanje celih dveh minut (!). Novost je tudi na novo pridružena pevka popolnoma najstniškega videza, pevka, ki kruli, tuli, vrešči in še kaj, luč sveta pa je verjetno ugledala...

Them Crooked Vultures: Them Crooked Vultures

Marketinško učinkovito dvigovanje tenzij pred izidom je prvenec TCV naredilo za enega najbolj pričakovanih rock albumov leta. Nič čudnega, kajti v njem sodelujejo John Paul Jones (Led Zeppelin) in njegova mlajša občudovalca Josh Homme (Queens of the Stone Age) in Dave Grohl (Nirvana, Foo Fighters). Po pričakovanju se TCV sliši kot derivat vseh naštetih bendov.

Felix: You Are The One I Pick

Kombiniranje melanholije in občutljivosti v kontekstu glasbe navadno ne pomeni nič dobrega. Vse prepogosto se stvar konča s patosom, v katerem zatočišče najdejo le največji nevrotiki. Veliko težje je ranljivost, razpoloženjsko krhkost prikazati v obliki, ki avtorjevih čustvenih (samo)refleksij ne zbanalizira. Nottinghamski dvojec Felix se na svojem novem albumu z mehkobnostjo klavirja, s čutnim ženskim vokalom, z...

Tristeza: Fate Unfolds

Čeprav so zlati časi postro-cka že zdavnaj mimo, še zmeraj obstajajo skupine, ki vztrajno ustvarjajo instrumentalno mešanico najrazličnejših žanrov s poudarkom na zasanjanem zvoku kitar in z različnimi ritmičnimi izleti po zgodovini popularne godbe. Definicije post-rocka pravzaprav ni, gre zgolj za vešče recikliranje glasbenih stilov iz bogate zakladnice popularne glasbe, ki so vrhunec dosegli v devetdesetih letih...

The Necks: Silverwater

Mineva dvajset let, kar je kultni avstralski trenserski trojec povil prvenec Sex, v tem času pa je na koncertih in v studiu preigraval eno samo neskončno repeticijo. Del te je sedaj ujet na novem ploščku, ki ga zasedba The Necks skozi improvizacijo ponovno razpne nekam med klasični minimalizem, krautrock in jazz. Tolkala, električna kitara, hammond, klavir in bas se sprimejo v spontan, zgoščen, hipnotičen zvočni...

Slayer: World Painted Blood

Če se je komu zazdelo, da skupina Slayer spi na lovorikah in preigrava vedno iste kitarske prijeme, se je definitivno zmotil. Na plošči World Painted Blood zvesti slušatelj ne bo odkril novih obzorij, zagotovo pa bo dobil tisto, kar Slayer najbolje zna - agresivni thrash metal s kan-čkom hardcora. In če se ob poslušanju zadnjega izdelka pojavijo vzporednice s ploščo Seasons in the Abyss ali katerokoli drugo...

Bad Lieutenant: Never Cry Another Tear

Kaj pomeni to, da polovica članov ene največjih severnoangleških superskupin ustanovi novo zasedbo in jo poimenuje po kultnem filmu Abela Ferrare, v katerem Harvey Keitel igra podkupljivega policijskega poveljnika, ki se na koncu pokesa in zaradi svojih napak tudi umre? Najverjetneje smrt skupine New Order, ki je v več kot tridesetih letih obstoja že doživljala vzpone in padce.

5 Years of Hyperdub

Od revolucije melanholičnih plesnih panoram Buriala do surovega eklekticizma vodje založbe Kode 9-a; založba Hyperdub je v petih letih obstoja tlakovala pot dubstepa in danes velja za najbolj spoštovano institucijo tega še pred kratkim hibridnega, a purističnega, zdaj pa vse bolj razno(z)vrstnega žanra. Petletko je praznovala logično: z dvojno kompilacijo novega materiala in klasik.

Hope Sandoval & The Warm Inventions: Through The Devil Softly

Trinajst let je preteklo od zadnje plošče indie-pop sanjačev Mazzy Star in osem od izida solističnega prvenca očarljive Hope Sandoval. Bavarian Fruit Bread je bil zaradi manka navdiha hitro pozabljen. Na aktualnem, ki je nastajal pod taktirko Colma Ó'Cíosóiga (My Bloody Valentine), se krasna Hope zateče v intimno akustično folk ugodje, v katerem njen brezhibni vilinski glas polno zažari.

Carnaval: 2

Končno slovenski bend, ki pomni novovalovsko uporniške čase, prezira čislanje politične korektnosti in klanjanje ozko definiranim vzornikom ter pri tem ohranja prevratniško držo, brez katere si nekoč rokenrola nismo znali predstavljati. Konkretni pljunek v mzhektorski obraz in samopromocijska instalacija v obliki prevrnjenih stolov med presrano cehovsko rajo na Sazasovi tiskovki sta dokaz, da fantje mislijo resno...

Moby: Wait For Me

Če v svetu popularne glasbe obstaja izvajalec, ki mu je uspelo spretno mešati različne glasbene žanre, pri tem uspeti in ostati prepoznaven, je to zagotovo Richard Melville Hall, svetovni javnosti bolj znan pod umetniškim vzdevkom Moby. Vsestranski glasbenik, ki se je z glasbo začel ukvarjati že v otroštvu, je nase opozoril na začetku devetdesetih let s premišljeno uporabo sempla iz prepoznavne teme priljubljene...

Iwrestledbearonce: It's All Happening

Pod ne ravno privlačnim imenom zasedbe, ki je izvrgla prvenec za Century Media, se najde veliko privlačnejša godba. Za žanrske razsežnosti zgoščenke It's All Happening se lahko zapiše, da so popolnoma neomejene, saj se glasbeni podlagi, ki se identificira kot kaotični grindcore, pridruži še malo morje zvrsti, kot so jazz, country, pop, rock in obilica drugih, podprtih z domiselno sintetiko.

Arsonists Get All The Girls: Portals

Ker so se pri založbi Century Media končno odločili tudi za izdaje tehnično zahtevnejših zasedb, je tretja plošča skupine Arsonists Get All The Girls luč sveta ugledala pod njenim pokroviteljstvom. Skupina še vedno ustvarja precej divjaško mešanico hardcora in metala z delčki grinda, podkrepljeno s čudaškimi sintetičnimi klaviaturskimi vložki, ki pa niso uporabljeni kot lahkotni zvočni okrasek.

Faust: C'est com... com... compliqué

Čeprav je od epohalnega prvenca nemške avantgardne zasedbe Faust minilo skoraj štirideset let, ustanovna člana Werner »Zappi« Diermeier in Jean Hervé Peron še zmeraj poskušata preseči meje nemogočega in goreče raziskujeta skrivnosti kaosa. Za skupino Faust lahko trdimo, da ji je skozi zgodovino uspelo ohraniti zadosti izvirnosti in radovednosti, to dokazuje tudi na tem ploščku, rezultatu...

Rammstein: Liebe ist für alle da

Dobra umetnost mora provocirati, če noče postati muzejski eksponat. Žanrska umetnost mora provocirati še toliko bolj, če želi razgibati čutila inertne mase prostega trga. V tej panogi so fenomenalni Rammstein že zdavnaj doktorirali, po razpoloženjskem albumu Rosenrot (2005) pa znova stavijo na trdo, grobo, stilsko dovršeno ljubezensko igro z občinstvom in zgroženo opozicijo, ki zahteva polnoletnost pri nakupu tega...

Subfocus: Subfocus

Subfocus je ime, ki že dolgo vrti na največjih otoških (in drugih) masovkah.
© dnbcentrala.com

V sodobnem drum and bassu se vsako leto v beri albumov znajde kakšen, ki izstopa po populistični (zvočni) ambiciji. Album, ki zveni drugače in napoveduje oziroma potrjuje širino izvajalca, ki se ne želi zaplesti med plezalke žanrske džungle, ampak ima večje/višje pretenzije. Pogled nazaj odstre izvajalce, ki so se tako prej ali malce pozneje prebili v mainstream (če kaj takega danes sploh še obstaja) in so z...

Dying Fetus: Descent Into Depravity

Ker je skupina Dying Fetus nekako vedno prisegala na popolno tehnično podkovanost sodelujočih glasbenikov, bi bilo že skoraj sramotno pričakovati, da bo v ponudbi tokrat kaj drugega kot pa dovršeni deathgrind. Descent Into Depravity ponuja prav to, kar je bilo pričakovati, tehnični deathgrind, ki je dosegel še malce višjo stopnjo kompozicijske umetelnosti kot na prejšnji plošči War Of Attrition.

Strange Breaks & Mr. Thing: Vol. 2

Londonski hiphoperski veteran in strašanski vinilni poznavalec Mr. Thing je za eno pogumnejših britanskih založb BBE pripravil že drugi del kompilacije čudaških brejkov. Na plošči slišimo obskurne, pa tudi ne povsem neznane komade (bigbandovskega) jazza, funka, soula iz prehoda 60. let v 70. z udarnimi, žmohtnimi bobnarskimi vložki in za semplanje pripravljenimi zankami, posebej posrečene pa so neznane priredbe...

Bob Dylan: Christmas In The Heart

Skupni imenovalec prvih, kakopak laičnih reakcij na naslov novega Dylanovega albuma je bil, da ata Bob znova preizkuša potrpežljivost svojega občinstva. Nič ni dlje od resnice. Kontroverznost je osnovni element Dylanove karizme, rdeča nit njegovega lika in dela pa moto 'nič vas ne sme presenetiti', kar je površnejšim častilcem postalo transparentnejše šele v Bobovi 'socializirani' fazi.

Brian Harnetty & Bonnie Prince Billy: Silent City

Mladi ameriški skladatelj sodobne glasbe Brian Harnetty, ki živi in ustvarja v Ohiu, z ustvarjanjem v polju glasbe večkrat ponudi melanholično zveneč komentar okolja, ki ga obdaja, zato ne zbuja začudenja, da je Harnetty tudi politični in okoljevarstveni aktivist. Za tvarino svojega snovanja večkrat posega po predelovanju zvokov iz okolja ali s prašnih pričevalcev preteklosti, z arhivskih zvočnih posnetkov in iz...

Diablo Swing Orchestra: Sing Along Songs For The Damned & Delirious

V poplavi zasedb, ki v metalizirano godbo vključujejo še obilico raznolikih in načeloma nezdružljivih žanrov, ni ravno veliko takih, kot je Diablo Swing Orchestra. Morda s prvencem The Butcher's Ballroom ni ravno navdušil, tokratni izdelek pa je resnično nekaj popolnoma drugega. Tudi tokrat slušatelju skupina postreže z vokalno in inštrumentalno teatralnostjo klasične (in) rock opere, ki na srečo nima zveze s...

Dizzee Rascal: Tongue N'Cheek

Dizzee Rascal je pri 23 letih nova velika angleška zvezda urbane glasbe in morda prvi 'normalni' britanski hiphoper, ki se je prebil v pop in ga najlažje opišemo kot čisto nasprotje intelektualiziranega The Streetsa. Njegov četrti album odpira kandidat za hit leta Bonkers, ki ga je naredil z Arminom Van Buurenom (!) in useka enajstkrat v 41 minutah.

KTL: IV

Drone-metal-ambient projektu Stephena O'Malleya (Sunn O)))) in Petra Rehberga (Pita) je v treh letih delovanja uspelo zediniti sledilce bolj ekstremnih, avanturističnih kitarskih in elektronskih oziroma računalniških muzik. Po treh komisijskih albumih z glasbo za sodobni teater je dvojec pod producentsko taktirko Jima O'Rourka in z dvema tolkalskima vložkoma zmešanega Atsua (Boris) sedaj posegel v bolj uglajeno...

The Slew: 100%

The Slew je zadnji zvočni podvig kanadskega gramofonskega virtuoznega mojstra Erica Sana, bolj znanega pod imenom Kid Koala, in treh kolegov z različnih vetrov. Začelo se je takole: Erica so skupaj z Dynomite D-jem pred časom prosili, naj naredi glasbo za neki dokumentarec. Eric bi moral prispevati svoje slovite gramofonske trike, Dynomite D pa produkcijsko znanje, ki ga je pokazal v sodelovanjih s skupino Beastie...

Maps: Turning The Mind

James Chapman ali Maps je nase opozoril s prvencem We Can Create (2007), s katerim se je poklonil skupinam, kot so My Bloody Valentine, Spiritualized, M83 in celo Boards of Canada. Najboljši dokaz, da je s tem raziskoval smernice svojega lastnega glasbenega izraza, je njegova zadnja plošča, na kateri je opustil kitare, to pa ga je popeljalo v prevladujoče recikliranje synthpop zvoka.

Masters Of Reality: Pine/Cross Dover

Za imenom MOR se skriva kitarist in producent Chris Goss, za mnoge ključna persona, ki je na glasbenem zemljevidu uveljavila izraz desert rock. To je Gossu uspelo z izvrstnim istoimenskim prvencem, izdanim leta 1988 (producent Rick Rubin), še bolj pa s produciranjem kultnih stonerjev Kyuss. Kot nekakšen mentor je pripomogel k avtorskemu profiliranju Josha Homma.

Kaja Draksler Acropolis Quartet featuring Sanem Kalfa Türkü

Kljub mladosti je naša pianistka in skladateljica Kaja Draksler že dodobra opozorila nase. Pozorna ušesa so jo v različnih formacijah imela priložnost slišati na nekaterih vidnejših domačih festivalih, na Nizozemskem, pa tudi drugod po Evropi, prav tako pa nista ostali spregledani niti obe njeni plošči. To, da je postala priznana pianistka v sodobnem jazzu, navsezadnje potrjuje tudi njena zmaga na tekmovanju...

16 Volt: American Porn Songs

Po zmagoslavni vrnitvi na glasbeno sceno leta 2007 z izdelkom Full Black Habit 16 Volt zdaj ponuja nekakšno logično nadaljevanje. American Porn Song je korektna zbirka tankočutnega industrial rocka, ki bi mu nekateri morda lahko rekli celo cyber punk, s primernim razmerjem med sintetiko in drugimi sodelujočimi, med katerimi se najde marsikatero zveneče ime industrial scene.