Ministry: The Last Dubber

Čeprav nam je razbrazdani Al obljubil, da je z Ministry končal, se je na lačnem trgu kmalu pojavila plošča The Last Dubber, na kateri so remiksi komadov z albuma The Last Sucker, po večini izpod prstov umetnika, nastanjenega v skupini Revolting Cocks. Glede na to, da je Ministry v godbo že tako ali tako vključeval obilico elektronske manipulacije, je bilo pričakovati, da bo na albumu z remiksi tega še več.

Spaced Out

Spaced out je kompilacija izpod producentskega peresa Damjana Joviča, na kateri so se zbrali bolj ali manj znani reperji in njihove (boljše) glasbene polovice. Spaced out kljub že znanim imenom nekoliko preseneti: ne gre za tipično slovensko repersko pripoved, temveč za zbirko klubskih r'n'b komadov, ki se spogledujejo z ljubezensko tematiko.

Alice in Chains: Black Gives Way to Blue

Vrnitev benda, ki ga nekdo zaznamuje tako zelo, kot je pokojni Layne Staley zaznamoval Alice in Chains, je vedno vprašljiva. Sam sem, priznam, že ob napovedi nove plate po 14 letih mrščil obrvi in dvigoval nos. Še posebej, ker sem bend leta 1993 ujel v živo na njegovem vrhuncu. Vse dvome je odpihnilo prvo poslušanje. Novi pevec, temnopolti William DuVall, sicer nima karizme in vokalne prepričljivosti pokojnega...

Air: Love 2

Francoski pop duet Air najbolj poznamo iz obdobja ob koncu devetdesetih let, ko se je s svojo epohalno ploščo Moon Safari (1998) uvrstil v sam vrh tedanje pop produkcije. Obsedenost z zvokom sedemdesetih, temelječem na uporabi starih analognih sintetizatorjev in sočasnem vplivu disca iz sedemdesetih, simforocka in zgodnjega obdobja elektronike, se je duetu kmalu obrestovala, to pa je bilo pod pokroviteljstvom...

The Accused: The Curse of Martha Splatterhead

The Accused skoraj trideset let po nastanku ponuja slušatelju še eno krvavo zgodbo o neusmiljeni Marthi in njenih brezsrčnih podvigih z notranjimi organi nič hudega slutečih prisotnih. Sicer se je od originalne zasedbe v skupini obdržal le kitarist, ki pa očitno dodobra drži vse vajeti v rokah, saj The Accused ne zveni prav nič manj nemarno, kaj šele osladno kot kadarkoli poprej.

ŽeneKese: ŽeneKese

Po viharju, ki ga je tudi pri nas povzročila sveta trojica nove srbske scene Repetitor, Petrol in Nežni Dalibor, se je poleti na policah glasbenih trgovin v Srbiji pojavil še prvenec mladega beograjskega benda ŽeneKese. Gre že za šesto izdajo iz edicije Nova srpska scena, ki ji je ob pomoči rubrike Scena spletnega portala Popboks in neodvisne založbe Odličan hrčak uspelo obuditi jugoslovanski rock od mrtvih.

Rosanne Cash: The List

Lepo je biti prvorojenka Moža v črnem, vendar težko, hudičevo težko, bi odvrnila Rosanne, če bi jo vprašali, kako je (bilo) živeti in ustvarjati v senci Johnnyja Casha, ene najvplivnejših glasbenih legend vseh časov. Potem ko se je na prejšnjem, dokaj turobnem, zelo občutenem albumu Black Cadillac (2006) dostoj(anstve)no spravila z očetom ter se poslovila od matere Vivian Liberto Cash Distin in mačehe June Carter...

Aluk Todolo: Finsternis

Avanturistični, samosvojih muzik željni poslušalci stik s težkozvočji že nekaj let vzpostavljamo prek številnih, najrazličnejših blackmetalskih odvodov. Ta (pod)žanr se je v svojih začetkih resda opiral na razmeroma specifične značilnosti, z novim milenijem pa je pot vanj našlo mnoštvo najrazličnejših vplivov, ki skoraj po pravilu končajo v zvočnih ekstremih.

Devildriver: Pray For Villains

Verjetno se je že dlje pričakovalo, da bo Dez Fafara, prvo grlo skupine Devildriver, to povedel k nečemu, kar je bilo nekoč zaslediti v zasedbi Coal Chamber, toda z zadnjo zgoščenko je definitivno in dokončno zabrisal vse navezave nanjo. Pray For Villains ponuja slušatelju dostojno novodobno trešersko metalsko nabijačino z lahkotnimi primesmi elektronike in seveda vokali, polnimi vrag si ga vedi katere že agonije.

Om: God is Good

Om je naslednik tistih stoner rockerjev, ki so se skozi enormno konzumiranje gandže prekadili v rastafarijanstvo. Obstoj višje sile sta z novo zasedbo do lani zasledovala basist in vokalist Al Cisneros ter bobnar Chris Hakius, takrat pa je slednjega zamenjal bobnar/tolkalec Emil Amos (Grails). Menjava je prinesla spremembe, a ni posegla v sam koncept.

Lynyrd Skynyrd: God & Guns

Pred 35 leti so na albumu Second Helping s komadom Sweet Home Alabama ustvarili enega najbolj zimzelenih kitarskih uvodov v zgodovini rokenrola in po tragični letalski nesreči tri leta kasneje odšli v legendo, od koder so se občasno vračali v različnih reinkarnacijah. Pri tejle, ki je definitivno najuspešnejša po prej omenjenem albumu, se jim je pridružil celo Rob Zombie in zaokrožil valečo se gmoto južnjaške...

David Sylvian: Manafon

Če želimo razumeti novi album Davida Sylviana, se ne smemo ozirati na kategorije, ki so njegovo delo določale doslej. Po uspešnih, pogosto precej introvertiranih in intimnih albumih, ki jih je izdajal od sredine osemdesetih let, po razpadu matične skupine Japan, se je uveljavil kot izredno zrel glasbeni ustvarjalec. Izrazito prepoznavno petje, ki ga je razvil do popolnosti, je s pridom uporabljal na vsaki plošči,...

Dysrhythmia: Psychic Maps

So zasedbe, ki prepevajo, in so zasedbe, ki tega ne počnejo. Med slednje se vpiše tudi Dyshrythmia. Z zadnjim izdelkom konzumentu ponudi nadvse kakovostno inštrumentalno zmes med jazzom, rockom, metalom, hardcorom in množico drugih žanrov, vpetih v ritmično atonalne kompozicije. In ker ti glasbeniki že skoraj do objestnosti obvladujejo izbrane inštrumente, na zgoščenki niti v zvoku niti v strukturi ni mogoče...

Breakestra: Dusk till Dawn

Kalifornijski veterani, ki »borbajo« v prvi bojni vrsti sodobne funk scene, so po daljšem premoru izdali tretji album. Dusk till Dawn je nastajal zadnji dve leti, v primerjavi s preteklimi uspehi skupine je nekoliko bolj (psihedelično) rockerski in eklektičen, še zmeraj pa ga odlikujejo surovi bobnarski brejki, značilno zrnati glas pevca Mixmastra Wolfa in inovativne aranžmajske rešitve glavne sile...

Soulsavers: Broken

Producentski downbeat dvojec Rich Machin in Ian Glover navdušuje tudi v tretje. Z Broken je presegel svoj koncept, temelječ na mešanju organske elektronike, rocka, gospela, jazza in countryja. Soulsavers zveni kot pravi bend. Z njima doživlja renesanso tudi Mark Lanegan, glavni vokalni gost in tekstopisec, ki se tokrat v rahlo temačnem bluesovskem okolju počuti kot 'bubreg u loju'.

Bratko Bibič & The Madleys/Rämschfädra & Shirley A. Hofmann: Dobri duh iz zelenega gozda - Utelešenja

Bratko Bibič v svoji dolgoletni glasbeni karieri že ves čas sodi med najzanimivejše domače ustvarjalce. Ali vzrok kaže iskati v ne preveč veselja vredni domači glasbeni ponudbi ali pač v Bibičevih presežkih, pravzaprav niti ni pomembno. Najbrž je odgovor nekje vmes, a to ne zmanjša vrednosti našega najzanimivejšega harmonikarja. Pa najsi bo ta predstavljena v solističnem kontekstu ali v pajdašenju z...

Kittie: In The Black

Ker je Kittie edina dekliška zasedba, ki se je obdržala v ponudbi glasnih kitarskih izvajalcev več kot deset let, si vendarle zasluži kanček slušateljeve pozornosti. Pri skupini Kittie je bilo v preteklosti zaznati najrazličnejše žanrske prijeme, ki so se kazali bodisi v agresivnih metalskih (Until The End) ali pa popolnoma spevnih rockerskih izdelkih (Funeral For Yesterday).

Lusine: A Certain Distance

Jeff McIlwain se je na prejšnji plošči Language Barier (2007) odlično poigral z raziskovanjem elektronske ambientalne glasbe, z A Certain Distance pa se vrača k bolj ritmičnim koreninam svojega ustvarjanja. Album je prežet z značilnimi McIlwainovimi zvoki, ki jih razvija že kar nekaj časa, pri tem pa precej brska po zgodovini elektronske glasbe, iz česar nastane topla mešanica ambientalne glasbe, techna, downbeata...

Squarepusher: Solo Electric Bass 1

Za najuspešnejše so se vedno izkazali najbolj samosvoji elektrončkarji. Očitneje, kot se samosvojosti z novim albumom loti Tom Jenkinson, ki se je proslavil z bobenbasovskim vijačenjem, pa najbrž niti ne gre. Synthe, ritemmašine in prenosnik je za svoj pariški koncert leta 2007 pustil doma ter v roke prijel le električni bas, sicer stalnico svojih živih nastopov.

Jim O'Rourke: The Visitor

Jim O'Rourke, 'renesančni človek' sodobne glasbe v najbolj neulovljivem pomenu te besedne zveze, se vrača kot (ponovni) obiskovalec tokrat res široko zastavljenih poljan pop glasbe, v katere vtira raznotere izkušnje. Te si je pridobil kot avtor, izvajalec, producent in pronicljiv glasbeni poznavalec, ki je svoje heroje v javnosti vedno tako zelo povzdigoval, da so kot refleksija v njegovi glasbi včasih zasenčili...

Burnt By The Sun: Heart Of Darkness

Končno zasedba, ki je z leti divja in prvinska vsaj toliko, če ne morda še bolj, kot je to bilo mogoče zaslediti na prvencu. Heart Of Darkness je prijetne dobre pol ure za slehernega privrženca glasne kitarske godbe, ki se v glavnem giblje v žanrskih vodah napadalnega hardcora. Seveda pa se v ponudbi najde tudi lep odmerek metalskih prijemov, ki se na srečo ne koncentrirajo na topoglave solaže brenkal in druge...

Shantel: Planet Paprika

Novi album na sledi Shantelovega prejšnjega Disko Partizani (2007) nadaljuje odmik od elektronike in uvaja večjo živo zasedbo za bolj organski zvok. A to ne pomeni, da je tudi bolj dinamičen. Plutje proti umirjeni letargiji po odličnem začetku zdrsne med preprosto poigravanje in fraziranje, tako da v prvem delu albuma prepričljivo zmaga Bucovina Original.

Arctic Monkeys: Humbug

Humbug je izjemno hrabra poteza, kakršne denimo skupina The Strokes ni nikoli zmogla. Z njim je zasedba Arctic Monkeys presekala s svojo preteklostjo in se napotila v novo, zrelejšo fazo. V ta namen ji je zvočno mero vzel lucidni avtor in občasni producent Josh Homme (Queens Of The Stone Age), ki je bend odpeljal v puščavo, v svoje kultno pribežališče, studio Rancho De La Luna.

Tyondai Braxton: Central Market

Danes, ko je celotna glasbena produkcija zadnjih sto let tako rekoč na dlani, nas glasba le stežka preseneti, zato njeni snovalci v želji, da se izognejo že slišanemu, vse pogosteje podirajo žanrske okvire. A žal se ti poskusi večinoma klavrno končajo. Namesto da bi bilo izstopanje iz okvirov le posledica iskanja nečesa novega, svojega, vse prepogosto postane cilj.

Freeland: Cope

Tudi Adam Freeland se vrača h kitaram oziroma se z njimi pošteno spogleduje; podobno kot Hyper, The Quemist ali sploh nenazadnje Pendulum, je tudi nekdanji čudežni angleški deček okoli sebe zbral zasedbo, v kateri občasno bobna tudi Tommy Lee iz nekdanjih Motley Crue in na novem albumu Cope prinesel dvanajst komadov v 55 minutah, križanih med elektroniko (točneje: brejki) in rokerskim zvokom.

Brownswood Bubblers vol. 4

Od leta 2006, ko je ustanovil založbo Brownswood, je Gilles Peterson pripravil že kar štiri dele kompilacije, ki je zastavljena kar se da eklektično, poleg pričakovanega novega soula pa premore tudi nove elektronike, afrobeat in jazz. Lahko bi rekli, da gre za 'best of' zbirko zadnjih mesecev Gillesove radijske oddaje Worldwide, s tem da je poudarek na svežih izvajalcih, ki so trenutno na udaru.

Korpiklaani: Karkelo

Gozdnemu klanu, starim znancem tolminskega Metal Campa, ki prihajajo iz dežele tisočerih jezer, odlične vodke in prodornih, trdo uglašenih ritmov, je v petih letih na šestih albumih uspelo definirati samosvoj glasbeni izraz in utreti stranpot, ki bi v tem žanru utegnila postati bližnjica do blasfemije, če ne bi šlo za prekaljeno metalurško skupino.

Bell Orchestre: As Seen Through Windows

Kanadski Montreal že dobrih deset let velja za enega glasbeno najbolj dejavnih in izpostavljenih svetovnih mest. V drugi polovici devetdesetih je tamkajšnjo sceno zaznamovalo us-tvarjanje danes že kultnih post-rockovskih bendov Godspeed You! Black Emperor ter A Silver Mt. Zion, nekaj let pozneje so pobudo prevzeli obujevalci post-punka, danes pa tamkajšnje dogajanje krojijo rockovski bendi s težnjami po pop...

Motorpsycho: Child Of The Future

Tudi ob dvajsetletnici živahnega delovanja ostajajo trondheimski rockerji iz skupine Motorpsycho ena najbolj varovanih glasbenih skrivnosti Norveške na tej strani Alp. Znani po zvočni raznolikosti in eni najbolj zvestih fenovskih baz, na katere željo so trinajsti album izdali le na vinilki, so svoj novi zapis posneli pri Stevu Albiniju v Chicagu.

Cluster: Qua

Če obstajajo izvajalci, ki so v dolgoletnih karierah nenehno raziskovali in z vsakim novim albumom odkrivali nove prijeme pri ustvarjanju glasbe, potem sta to zagotovo Hans-Joachim Roedelius in Dieter Moebius. Po več kot desetletni studijski odsotnosti, ki so jo zaznamovali različne reizdaje in živi posnetki, se legendarni duo Cluster vrača v čudoviti svet elektroambientalne glasbe z izrazito svežo, moderno in...