-
Nekoč Scrawl, danes pa Le Scrawl po več kot dvajsetih letih delovanja končno na trgu z novim izdelkom. Seveda je še vedno največja odlika skupine Le Scrawl to, da igra vse prej kot tisto, kar naj bi igrala, se pravi brundajoči grindcore. Ta ostaja nekakšna neizpodbitna podlaga, na katero obesijo malo morje godbenih pogruntavščin in žanrov, ustvarjenih v zadnjih sto letih človeške civilizacije.
-
Twisted Individual Presents ...: The Zombie Bass Eaters
Twisted Individual, ki je nekoč davno veljal za eno perjanic jump up drum and bassa, tokrat predstavlja enajst pokalic, narejenih po že davno slišanem konceptu: epski in markanten uvod na sekvenco, kjer poka in predvsem vrtinči bas. In to je to. Melodika tako rekoč ne obstaja, kaj šele vokali ali kaj drugega. In jump up, slabšalno ali ne, zmotno imenovan tudi clownstep, se okoli Twisteda ni esencialno spremenil,...
-
Da se zablodele postmilenijske tehno smernice vračajo na razburljivejše tirnice, vse pogosteje potrjuje mlajša generacija kreativcev. V njej si je pred tremi leti s čislanim prvencem viden položaj ustvaril Berghainov rezident Shed, ki s težko pričakovano ploščo The Traveller ponovno širi techno izročila. Z njo se nostalgično spomni začetka devetdesetih let, ko je tehno navdih črpal iz raznoterih plesnih praks,...
-
Charles Bradley: No Time for Dreaming
Založba Daptone je s surovim in natančnim zvokom že pred leti nakazala, da z njo ni heca in da gre nesporno za prvo institucijo sodobnega ameriškega soula, njena podzaložba Durham pa se je napol prikrito pritihotapila kot kanal, ki pridno skrbi za priliv tržno nekoliko manj mamljivih projektov; pred dvema letoma je suvereno začela pot s ploščo skupine Menahan Street Band.
-
V današnji ponudbi death metala je že resnično težko naleteti na izdelek, ki bi izstopal iz blagodejnega godbenega in zvočnega povprečja. Vendar se od časa do časa vseeno najde kaj, kar ni ravno vsakdanje - tokrat je to kanadska skupina Mitochondrion s ploščo Parasignosis. Album slušatelju ponuja brezčasni morbidni in zamolkli death metal, ki se ne ozira na trendovske smernice, temveč raje ubere samosvojo in dokaj...
-
Skrivnostni in povsem neambiciozni britanski dvojec s smešnim imenom se po dveh letih vrača z drugim albumom, ki nadaljuje navezo dveh izmed pronicljivejših retro založb, ameriške Now Again (sicer podzaložba velikanke Stones Throw) in britanske Jazzman. Prvenec dueta je bil nekakšen hommage library muziki, torej progresivnim glasbenim opremam iz šestdesetih let, a tokrat se fanta stegneta dlje.
-
Pred osmimi leti je razširjena zasedba newyorške reggae založbe Easy Star v počastitev 30. obletnice izida kultnega albuma Pink Floydov objavila album zanimivih, izvirnih predelav. Ta je konec minulega leta s ploščo Dubber Side of the Moon dobil še drugo inkarnacijo, zbirko remiksov, ki sta jih med drugim podpisala legendarna dubovska producenta Adrian Sherwood in Mad Professor.
-
Različni avtorji: Sampler 2011
Pregled izdaj albumov domačih avtorjev ponuja vtis, da v Podalpju glasbeno prizorišče krojijo predvsem kitarski bendi. Za njimi veliko bolj zadržano opozarjajo nase jazzerji, deloma tudi raperji, za elektronsko glasbo pa se zdi, da še vedno stopiclja nekje po obrobju. Toda to je le zmoten, površen vtis.
-
Pristina: The Drought (Ov Salt And Sorrow)
Zasedba Pristina (res izvirno ime za bend) si je s prvencem postavila kar visoke godbene standarde. The Drought (Ov Salt and Sorrow) ponuja precej kompleksno godbo, ki se giblje nekje med metaliziranim hardkorom in čudaško vizijo nedefinirane mračnjaške godbene apokalipse. Zgoščenka se lahko mirne duše deli na dva dela, in sicer: prvi del Pristina samostojno ter drugi del Pristina in Steve Austin, ki se je...
-
Fujiya & Miyagi: Ventriloquizzing
Brightonski kvartet Fujiya & Miyagi se že celo desetletje giblje med različnimi glasbenimi žanri, s posebnim in očitnim poudarkom na zapuščini nemškega krautrocka in otoški novovalovski tradiciji. Tisto, kar je skupina Fujiya & Miyagi počela na prvencu Electro Karaoke in The Negative Style, drugoizdanem, bolje profiliranem albumu Transparent Things ter nasledniku Lightbulbs, se na zadnjem albumu združi v...
-
Bombaj Štampa: Neka DJ odmah dole CJ
Legenda pravi, da je na začetku osemdesetih let Đuro uspešno opravil kletno avdicijo in postal frontman Bombaj Štampe po dveh pesmih, treh pivih in štirih džojntih. In menda še dandanašnji ni jasno, kaj je odločilo, da so ga sprejeli v bend: tri piva ali štirje džojnti. Vsekakor pa se obnese. Tudi po dvajsetih letih, kolikor je minilo od njihovega zadnjega albuma Ja mnogo bolje letim sam, izdanega v državi, ki ne...
-
Atomic: Theatre Tilters Vol. 1 & 2
Jazz, kakor ga razumejo jazzovski puristi, sodi med konservativnejše muzike. Zdi se celo, da nam ustvarjalci ne ponujajo kaj več od vedno novih različic že slišanega - priložnostno zanimivih izpeljank in še raje medlih približkov izvirnikom. Jazzovskemu kanonu spoštljivo sledi tudi skandinavska zasedba Atomic, ki navdih išče celo v starejših tradicijah, kot to velja za mnoge njene idejno zastarele sodobnike, toda...
-
Najnovejši izdelek zasedbe Kayo Dot naj bi nastal za potrebe filma, vendar je avtorica tega preminula pred realizacijo, zato je nastala le nova plošča. Morda ne ravno spodbudna zgodba, vendar tudi godba sama na ploščku Coyote ni ravno vesela. Pravzaprav se lahko mirne duše zapiše, da je mračna in morbidna. V precej kakofoničnem odnosu do kompozicij Kayo Dot ponuja slušatelju dokaj nedefinirano godbo, ki združuje...
-
Ravno ko se je polegel prah po izdaji sijajne kompilacije v treh delih južnoafriškega soul jazza Next Stop Soweto, so pri neutrudni založbi Strut spet udarili z zbirko drugih godb. Tokrat z venčkom starih in novih plesnih kosov cumbie, karibskih slogov, calypsa, afriškega highlifa in disca v režiji britanskega didžejevskega kolektiva Sofrito.
-
Kombiniranje etno izročila s popularnejšimi glasbenimi oblikami je med domačimi glasbeniki precej priljubljeno početje in navadno na pozitiven odziv naleti celo pri bolj sredinski publiki. Zdi se, da to s prvencem nagovarja tudi razmeroma nov kvartet Brencl Banda, ki si z dinamičnim in igrivim prepletom violine, harmonike, kontrabasa, kitare in večglasnega prepevanja utre pot v estetiko etna in folkovske glasbe.
-
Plan B: The Defamation of Strickland Banks
Med variacijami na vprašanje o kokoši in jajcu je nedvomno ena bolj mističnih tista o vzajemni glasbeni obsedenosti Američanov in Angležev, ki se že dobrega pol stoletja izmenjuje v povratnih valovih. Ta vzporedna kulturnost in povezanost odseva tudi v karieri Plana B, nekdaj hiphoperja, po tem albumu pa... Plan B, ki sicer sliši na ime Ben Drew in prihaja iz vzhodnega dela Londona, je na Otoku precej uveljavljeno...
-
Cliteater: The Great Southern Clitkill
Med moralno oporečne in politično nekorektne izvajalce se lahko mirne duše uvrstijo tudi nizozemski brundavci iz zasedbe Cliteater, ki ne poznajo pretirane milosti do sočloveka. Njihov zadnji dolgometražni studijski izdelek v dobre pol ure precej surovo opravi z vsemi moralnimi predsodki, predvsem s tistimi, ki so povezani z neobičajnimi seksualnimi praksami in nasiljem v teh praksah.
-
Frode Gjerstad & Paal Nilssen - Love: Gromka
Metelkovski klub Gromka je menda eno ljubših koncertnih prizorišč čislanega norveškega svobodnjaškega bobnarja Paala Nilssena - Lova, zato ni naključje, da je prav tam leta 2009 posnel koncertno ploščo s svojim dolgoletnim sodelavcem, pihalcem Frodom Gjerstadom. Dvojec, ki ga je gostila uveljavljena domača serialka Defonija, je takrat nastopil kar dva večera zapored, najzanimivejši izvlečki dinamičnih setov pa so...
-
Zimzeleni prvaki nemškega thrasha so svoj čas v Evropi po vplivnosti močno konkurirali švicarski skupini Celtic Frost in švedski Bathory, publiko pa osvajali z melodičnim drvenjem na albumih Walls of Jericho in Keeper of the Seven Keys Part One. S prvega ste si bržčas zapomnili intro, ki so ga pokopirali iz filma Season of the Witch in domiselno precedili skozi fanfare, z drugega pa rife, ki so metalce usmerjali k...
-
Kanadski glasbenik Joey Zimmerman je vse prej kot (le) še en DJ; v bistvu se zelo distancira od njihovega dela in početja. »Ne vidim tehnične vrednosti v predvajanju dveh komadov hkrati in me to jebeno dolgočasi do solz, zato upam, da bo - z vsem dolžnim spoštovanjem - ta vrsta DJ-ev izumrla, kot so dinozavri, da bodo preprosto jebeno izginili.
-
Trenutni zatiralec misli, da nas nič več ne more presenetiti, je definitivno Igorrr. Plošček Nostril je nastal pod taktirko psihotičnega uma Gautiera S., ki ga drugače srečamo tudi v zasedbi Whourkr, konzumentu pa ponuja bolno zbirko sintetičnega breakcora, prežetega z death metalom, moderno klasiko, baročnimi napevi in obilico druge kakofonične godbene navlake.
-
Lefto & Simbad Present: Worldwide Family vol. 1
Nabor kompilacij založbe Brownswood, ki jo vodi londonski petičnež Gilles Peterson, se širi s serijo Worldwide Family. Glavna novost je, da njen urednik ni šef sam, ampak delo prepušča različnim didžejevskim kolegom in sodelavcem. Prvi del sta tako sestavila belgijski obvladač Lefto in francoski mladenič Simbad. Obsežen paket zajema dva ploščka in kar 27 posnetkov, ki brodijo nekje med slogi nu soula, wonkyja,...
-
Eden zanimivejših vidikov sodobne avantgardne komponirane glasbe je med drugim tesno sodelovanje med interpreti in skladatelji. Ti drugi tako svoja dela oprejo na značilnosti posameznih inštrumentalistov, na njihovo specifično govorico in posebnosti njihovih izbranih inštrumentov, s tem pa glasba predvsem skozi raziskovanje zvoka dobi ključno vrednost.
-
December je mimo in spet je čas za revizijo diskografskih dosežkov minulega leta. Leto 2010 je bilo dobro za glasbo, v primerjavi z zadnjimi petimi leti celo zelo dobro. Morda malce podhranjena je bila le bera presežnih čistokrvnih elektronskih albumov. Poleg standardno izvrstnega kultnega dvojca Autechre sta se na žanrsko mešanih lestvicah denimo znašla še znanilca nove struje elektronskih producentov, newyorški...
-
So plošče, ki pri slušatelju nemudoma povzročijo psihofizično odobravanje, ter seveda plošče, ki to dosežejo šele po nekaj zaužitjih. In Inertiadrome bo verjetno potrebovala kar nekaj zaužitij, da bo dosegla svoje. Zadnji izdelek skupine Ultralyd nosi pet inštrumentalnih kompozicij, ki niso namenjene lahkotnemu poslušanju, temveč je zanje potrebna popolna pozornost.
-
A Classic Education: Hey There Stranger
Sodoben indie rock/pop se je znašel v precej čudnem položaju. Zdi se, da se bendi med seboj ločijo le še po promociji, za glasbo pa je preprosto dovolj, da se znajde znotraj predvidljivih okvirov. Se pa od časa do časa pojavi bend, ki se bolj kot s samopromocijo ukvarja z glasbo, in eden takih je tudi razmeroma svež kanadsko-italijanski kolektiv, ki ga bomo jutri, 15. januarja, slišali na odru Menze pri koritu.
-
Finska melodična power metal atrakcija Stratovarius - ime je skovano iz stratocasterja in stradivarijevke (!) - na še toplem izdelku v strumnem drncu ponuja izborno orkestrirano, poudarjeno romantično, simfonično ornamentirano in instrumentalno ekscesno preigravanje metalskih klišejev ter fantazijski miks tematik iz življenja, narave in vesolja, ki prežema spevna besedila.
-
Calibre je irski producent in DJ, ki dandanašnji sodi med staroste drum and bass scene in je eden tistih izvajalcev, ki jim je uspelo ustvariti prepoznaven lasten glasbeni izraz znotraj (razmeroma omejenega spektra) zvrsti. Na sceni je prisoten še od zadnjih let prejšnjega tisočletja, saj je nase opozoril že z zgodnjimi deli. Prvi (med)nacionalni preboj mu je uspel, ko je z izdajami singlov pritegnil pozornost...
-
Painful Defloration: Antihuman Antisocial
S padcem železne zavese smo dobili kopico novih republik in državic, ki so pridno sprejemale kvazidemokratični sistem, a ta je, žal, prinesel le obilico krvosesnih kapitalistov. Eden od rezultatov novega ustroja je tudi ukrajinska skupina Painful Defloration, ki, sodeč že po naslovu zgoščenke, kar prekipeva od ljubezni do sočloveka in sistema.
-
Ekscentrik, čudak in navsezadnje izjemen pevec Cee Lo Green se po dveh platah projekta Gnarls Barkley, s katerim je lucidno plezal po vrhovih glasbenih lestvic, vrača s tretjim samostojnim albumom, ki pa presenetljivo orje globoko v formo radijskega popa. Produkcijo je podpisala manjša četa aktualnih velikih igralcev glasbene industrije, ki naj bi dostavili »zvok soula 21.
Iskanje brez piškotkov ni možno
