Motörhead: The Wörld is Yours

Ata Lemmy, ki je prav na božični večer dopolnil 65 let, še ne razmišlja o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Pred desetimi leti se je resda zdelo, da se bati najslavnejše motorne glave v svetu rokenrola vrtijo v prazno in pri višjih obratih proizvajajo sumljive zvoke, na zadnjih treh albumih, med katerimi je tale definitivno najbolj pozitivno naelektren, pa stara mašina kontinuirano kaže znake hitrega okrevanja in...

Warpaint: The Fool

Če bi moral v času množičnega ocenjevanja lanske glasbene bere v vodilnih svetovnih glasbenih medijih odločati o najzanimivejšem ali enem izmed najzanimivejših albumov lanskega leta, bi se odločil za plošček The Fool kalifornijske skupine Warpaint. Zakaj? Iz več razlogov. Warpaint je skupina štirih deklet, ustanovljena leta 2004 v Los Angelesu, ki je bila do izdaje prvega EP-ja Exquisite Corpse (2009) razmeroma...

The Young Gods: Everybody Knows

Verjetno je švicarski trio The Young Gods precej dobro znana blagovna znamka marsikateremu godbenemu konzumentu, ki prisega na drugačno glasbeno izraznost. Po dobrih petindvajsetih letih delovanja mladi bogovi niso več tako rosno mladi, to pa se seveda pozna tudi na izdelku Everybody Knows. V desetih kompozicijah je slušatelj priča dokaj subtilnemu in melanholičnemu elektro-industrial rocku, ki še vedno premore...

Mark Fell: Multistability

Britanski elektrončkar je v dobrih desetih letih ustvaril enega najbolj prepoznavnih glasbenih jezikov. Kot polovica čislanega dvojca SND je digitalno ritmično ekstremnost pripeljal na sam rob zvočne kompleksnosti, v kateri pa je mojstrsko ohranil senzibilni značaj elektronske glasbe. Z novo solistično ploščo je uglasbil trditev, »da je glasba orodje za oblikovanje izkušnje časa«, a čeprav ga tovrstni...

No Rules: Homesick Blues

Lepo je slišati zasedbo, ki z vsakim albumom v vseh pogledih vse bolj napreduje, še lepše je slišati zasedbo, ki se navkljub mednarodno prepoznavni žanrski podobi ne spakuje v angleškem jeziku, marveč angažirana, reflektirana, pa tudi jedrnata osebnoizpovedna besedila srčno odpoje v materinščini. Homesick Blues, tretji in do sedaj najboljši izdelek tuzelskega kvarteta No Rules, ponuja ritmično, spevno, a še zmeraj...

Concord Dawn: The Enemy Within

Približno desetletje za tem, ko je duet Concord Dawn začel svojo pot v drum and bass glasbi, je tukaj peti studijski album. Gre za prvega po razcepitvi konkordov, ki sta odplula vsak na svojo celino, od leta 2008 pa letita samostojno. Nekdanji član Evan 'Kiljoy' Short je bil tudi sicer prostorsko dislociran od Matta Harveyja in je vztrajal na Novi Zelandiji, od koder prihajata.

Anal Cunt: Fuckin' A

Morda se še kdo spomni nemogoče zasedbe Anal Cunt pod taktirko nasilnega narkomana Setha, ki je zadnjih nekaj let raje kot godbenemu izživljanju namenil obscenim javnim pretepom, sovraštvu do vsega živega in seveda heroinu ter drugim opojnim substancam. V začetku devetdesetih let je zasedba Anal Cunt uničevala godbo z ultrakratkimi skladbicami, ki so po navadi trajale v povprečju od sekunde do dveh, pričujoča...

Audio: Genesis Device

Drugi album Audia je presenečenje za tiste, ki pričakujejo nadaljevanje serijskega mehanskega pokola, po kakršnem slovi. Toda odpravil se je po zvočnih tirnicah založbe Virus, pri kateri je izšel 68 minut dolg CD z enajstimi komadi. Ti prinašajo malce retrospektiven zvok, temačno tech funk zvokovje in precej dinamičnih poskočnic, narejenih malce počasneje kot sicer.

Neil Young: Le Noise

Ko človek posluša novo studijsko ploščo kanadskega rockovskega veterana, se vpraša, kaj za vraga ni jasno njegovim mlajšim kolegom, ki iz ustvarjanja glasbe pogosto delajo znanost, kot da se ne bi zavedali, da se formula za uspeh skriva preprosto v dobrem pisanju pesmi. OK, gospod, ki je pravkar dopolnil petinšestdeset pomladi, je na svojih petintridesetih studijskih albumih priložnostno resda kdaj zabrenkal na...

Unknown: Rep za u žep

V valu letošnjih domačih hip-hop plat smo dočakali še en prvenec ljubljanskega obeta, ki sliši na ime Unknown in je publiki v prestolnici (in s freestylov) razmeroma znan izvajalec. Rep za u žep v 35 minutah prinaša 11 odsekov s solidnimi funky podlagami, ki plati dajejo živahnost in skrbijo za dinamiko. Tudi s flowom nima težav, še najtanjši je v tekstih, ki niso slabi, vendarle pa bolj spominjajo na freestyle...

N'toko: Ex Shanti/Future Shanti

Skladba Zig Zig z novega izvrstnega albuma Parada ljubezni domačega hitrogovorca N'toka ta čas odmeva iz radijskih sprejemnikov širom po Sloveniji. Nekoliko v senci pa po krivici ostaja njegova druga nova plošča, namenjena japonskemu trgu, kjer si je glasbene izkušnje nabiral zadnji dve leti, potem ko je svoje reperske korenine začasno pustil ob strani.

Accept: Blood of the Nations

Kakih petnajst let bo, odkar smo pomahali v slovo zasedbi, ki je v osemdesetih letih v težkometalni sekciji po zaslugi visoko nastavljenega vokala markantnega Uda Dirkschneiderja in alter hitov Balls to the Wall, Fast as a Shark, Metal Heart in drugih pomenila resno in ostro konkurenco ponarodeli stadionski atrakciji, zasedbi Scorpions. Ta se je potem znatno zmehčala, skupina Accept pa je prepričljivo mrknila.

Avey Tare: Down There

Kadar govorimo o ustvarjalnem jedru ameriške indie skupine Animal Collective, najprej pomislimo na Pando Beara (Noah Lennox) in Aveyja Tara (Dave Portner), ki v kolektivu igrata vidnejši vlogi. Čeprav so bili fantje iz kolektiva po nepričakovanem uspehu albuma Merriweather Post Pavilion precej zaposleni s turnejami, jim je letos uspelo realizirati EP Fall Be Kind in videoalbum ODDSAC, katerega projekcijo smo pred...

Journal: Unlorja

Journal je definitivno ena od tistih zasedb, ki ne poznajo nikakršnih žanrskih omejitev in tehničnih ovir za izvajanje želene godbe. Tako je na nekakšni nervozni in kričeči hardcorovski osnovi zaslediti še elemente jazza, klasike, rocka, heavy metala in obilico drugih godbenih zvrsti in podzvrsti. Poleg popolne godbene zmede izdelek Unlorja ponudi izredno razgibano in smiselno glasbeno potovanje skozi popačeni um...

Bryan Ferry: Olympia

Bryan Ferry se tri leta po solidni kolekciji priredb Dylanesque, s katero je predstavil svoje videnje najljubših skladb Boba Dylana, vrača z novim albumom večinoma avtorskih komadov, česar ni storil od devetdesetih let. Tudi tokrat sodeluje z zajetno množico kakovostnih glasbenikov, med katerimi se pojavijo nekdanji soborci iz Roxy Music (Eno, Manzanera, Mackay), David Gilmour (Pink Floyd), Flea (Red Hot Chili...

Dva: Hu

Čeprav se za folktroniko zdi, da se je izpela že pred kakšnimi petimi leti, se občasno še vedno pojavi plošča, ki ponudi zanimivo križanje folkovskih tradicij in sodobne elektronske zvočne manipulacije. Ena takih je tudi nova, tretja, ponovno konceptualno zasnovana plošča češkega dvojca Dva. Koncept pa tu ni le za krinko. V ospredju ostaja glasba, ki jo dvojec sestavi z vzorčenjem in s pestrim eksotičnim naborom...

Imamo dobro glasbo: Val 010

V naravi kompilacij je, da je njihov celo(s)tni vtis še najbolj odvisen od ključa, po katerem založba izbere izvajalce. In ko pri Valu 202 - poleg prvega nacionalnega programa Radia Slovenija enem od dveh najbolj poslušanih radiev pri nas - oznanijo, da želijo dobro glasbo, se jim leta 2010 javi 151 različnih izvajalcev. Glede na odziv si lahko samo manejo roke in se odpravijo iskat kakovostne posnetke, ki jih...

Circle of Animals: Destroy the Lights

V dvojcu Circle of Animals sta združila moči dolgolasa tetovirana gospoda, ki ju drugače zasledimo v zasedbah Minsk in Yakuza. Rezultat sodelovanja je izdelek, ponašajoč se z zanimivo godbo. Osnova bi lahko bila nekakšen čudaški industrial metal, ki vključuje elemente mračnjaškega rocka, nedefinirane elektronike in še marsičesa. Da pa omenjena gospoda ne bi bila osamljena, sta si omislila družbo gostujočih...

Dam-Funk: Toeachizown

Po enoletnem draženju smo le dočakali epski prvenec novopečenega kalifornijskega kralja ležerne retro plesne elektronike Dam-Funka. Skoraj dve uri in pol dolga vožnja po vročih lokalnih avtocestah je zbirka petih EP-jev, ki so jih preteklo leto pridno izdajali pri kultni založbi Stones Throw, v tem času pa je mojster električnih klaviatur postal že prava šminka in najprodornejši sveži izvajalec institucije.

Inspector Cluzo: The French Bastards

Ime, naslov drugega albuma in nekaterih komadov je vse, kar dinamični francoski dvojec veže na domovino, zato ni presenetljivo, da je bil večjega odziva deležen v čezoceanskih deželah. Sled njegovih glasbenih vplivov nas zanese globoko v osrčje Združenih držav, deloma tudi v deželo tam spodaj, kjer je nafankirani visokooktanski blues-rock ostal zvest svojim izročilom.

Brian Eno: Small Craft on a Milk Sea

Če bi morali izbirati odgovornega za nastanek in razvoj različnih glasbenih žanrov, trendov in inovacij od začetka sedemdesetih let do danes, bi bil to zagotovo britanski glasbeni producent, teoretik, vizualni umetnik in predvsem glasbenik Brian Eno, ustvarjalec, ki je vpeljal marsikatero novost v pristop k ambientalni in elektronski glasbi in s tem začaral številne mlajše generacije glasbenikov in poslušalcev.

DJ Friction: MOS Presents Mixed ...

Ministry of Sound (MOS) je eden tistih londonskih klubov, ki so z leti ustvarili pravi imperij blagovne znamke. Iz partijev so (z)rasli tudi digitalna prodajalna/radio/založba, ki širi vpliv prek Rokavskega preliva po vsem svetu. Tale izdaja prinaša enega boljših drum and bass DJ-ev Frictiona, enega redkih tradicionalistov, ki še vztrajajo pri vinilkah. Njegov set pretežno temelji na jump-upu, a se ne omejuje.

Bad Religion: The Dissent of Man

Lepo je, da stare ljubezni ne zarjavijo, še lepše je, če ne zarjavijo objekti, na katere se nanašajo. Petnajsti album zasedbe, ki že 30 let konstruktivno kritično širi nevero v katolicizem in ameriški sen, v prvi polovici devetdesetih let pa je znatno vplivala na postpankovski revival, je med vrsticami malce nostalgično obarvan, toda frontman Brett Gurewitz in njegovi prijatelji glasbe, ki zraven ohranjanja...

Deca Debilane: Brez naslova

Radio Študent je del svojega poslanstva vselej videl v predstavljanju deprivilegiranih vsebin, muzik z obrobja, zasedb, ki se ne ukvarjajo preveč s trendi, a so skoraj po pravilu glasnice novih, kreativnih glasbenih zasukov. To poslanstvo opravlja tudi s ponovno obujenim, zelo aktivnim založništvom, v katerem prostor dobivajo domači bendi, ki jih širša publika po krivem spregleduje.

Facebreaker: Infected

Verjetno si večina slušateljev pod oznako death metal predstavlja dolgolasce, ki do nezavesti mučijo inštrumente in poskušajo z njimi doseči nenormalne hitrosti izvajanja godbe. Za Facebreaker to ne bo držalo. Člani zasedbe sicer niso ne vem kakšni glasbeni virtuozi, a za tisto, kar so se odločili tvoriti, so ravno pravi. To je death metal stare šole, ki se ukvarja predvsem s peklensko bolečino z bogsigavedi s čim...

David Sylvian: Sleepwalkers

Čeprav je bil konec kariere Davida Sylviana pri multinacionalki Virgin okronan z izdajo dveh kompilacij, Everything & Nothing in Camphor, se vrača s še eno kompilacijo, sestavljeno iz sodelovanj z različnimi glasbeniki. Gre za sodelovanja, ki doslej še niso bila izdana na albumu, glasbeniki pa so večinoma predstavniki žanrsko nedoločljivih stilov, ki temeljijo na neutrudnem raziskovanju sodobne popularne...

Grrizli Madams: V vrtincu vsemogočnega miru

V Menzi pri koritu je (mali) studijski prvenec predstavil domači trojec v bazični zasedbi bobni, bas, kitara. Zasedba, ki je najprej iskala stik z novejšimi metalskimi vzgibi, se v novi inkarnaciji oplaja v trših stonerskih odvodih, kakršni so v začetku devetdesetih let na novo definirali zapuščino skupine Black Sabbath. Kljub zasuku k metalskim koreninam pa Grizzli Madams danes ponuja sodobnejši vposluh, s...

Doša: Memento Mori

Na (ljubljanski) hiphoperski sceni Doša ni novo ime, temveč prav nasprotno. Sledi njegovega delovanja se vlečejo še od revijalnega ploščka domačega repa 5 minutes of fame, na katerem je Doša skupaj s Cazzafuro sestavljal tandem Da II Deuce, ki je prispeval Dost vas mam. Nato se je Kacafura začel ukvarjati s producentstvom, Doša pa tudi, čeprav bistveno manj. Svoje mesto je videl za mikrofonom.

Obszön Geschöpf: Symphony of Decay

Mešanica elektronike in težkih distorziranih kitar že nekaj časa ni nič pretresljivega ali celo bogokletnega v svetu pravovernih dratarjev, vseeno pa ta zmes od časa do časa ustvari (ne)kaj zanimivega. Francoski Obszön Geschöpf s peto ploščo sicer ni ponudil ničesar revolucionarnega, si pa izdelek Symphony of Decay gotovo zasluži slušateljevo pozornost, saj prinaša industrial metal v najboljši možni...

Danny Byrd: Rave Digger

Eno prijetnejših albumskih presenečenj letos prihaja od veterana drum and bass scene Dannyja Byrda: Rave Digger zveni, kot da prihaja s plastične operacije, polne uspelih liftingov. Že napovedni single Ill Behaviour je nakazoval, kam gre novi Danny: v poživljeni disko-schizzle-retro-drum and bass, ki je dodobra napimpal in osvežil 'značilen' stari zvok založbe Hospital.