Therion: Sitra Ahra

Znova gre poudariti, da če bi iskali najboljše, kar se je zgodilo pri transformaciji okrutnih skandinavskih death/black metalcev v meditativne, s klasiko navdahnjene multiinštrumentalne mistike, potem bi se pot končala pri švedski zasedbi Therion. In če bi iskali najboljše, kar se je zgodilo skupini Therion, potem ne bi mogli mimo albumov Theli, Vovin in Deggial, triumfa gotsko-elegičnega vandranja po nordijskih...

Tricky: Mixed Race

Osem let, ki jih je Tricky preživel najprej v Los Angelesu in pozneje še v New Yorku, je bilo dovolj, da je ob vrnitvi na Otok ugotovil, da to ni več tisto okolje, ki ga je poznal nekoč. Pesti, s katerimi se je kot mladostnik branil na ulicah rodnega Bristola, so nadomestili noži in pištole, mladostniška razposajenost je prerasla v nasilje iz gole objestnosti, oblastniki pa raje kot v mladinske centre denar...

Fleshwrought: DEMENTIA / Dyslexia

Ob poplavi zasedb, ki so po tehnični godbeni plati več kot dovršene, je konzumentu včasih že prav težko dojeti, kje je katera skupina dosegla presežek, saj imajo že vse po vrsti popolnost vpeto v kompleksnost glasbene strukture in preostalih zahtevnih pritiklin. Vendar pa še vedno glavno vlogo odigra idejna zasnova in ravno slednja je pri dvojcu Fleshwrought zastopana s pravo mero norosti in premišljenosti, kar...

Brain Drill: Quantum Catastrophe

Obstajajo zasedbe, ki bi si resnično težko nadele ustreznejše ime, kot si ga je Brain Drill. Že po prvih nekaj sekundah je jasno, da izdelek Quantum Catastrophe ne bo ravno mačji kašelj ne za slušatelja ne za izvajalca. Brain Drill poleg nečloveške hitrosti izvajanja tehnično izpolnjenega death metala konzumentu ne ponudi tako rekoč nič drugega, kar po svoje ni nič napačnega, vendar vse skupaj postavi v malce...

Philip Jeck: An Ark for the Listener

Cenjeni drone gramofonar se niti s svojim trinajstim albumom ne oddaljuje od prepoznavne zgoščene, zazankane, z efekti in bas kitaro razširjene estetike, ki mu je utrla pot med najzanimivejše elektronske skladatelje. Navdih za novo ploščo je črpal iz pesmi The Wreck Off The Deutschland, s katero se je Gerard Manley Hopkins poklonil leta 1875 iz Nemčije izgnanim, utopljenim nunam, teh pa se Jeck v svoji značilni...

Eskobars

V času, ko potekajo ostre polemike o glasbenih kvotah slovenske glasbe v popolnoma skomercializiranem radijskem prostoru (izjema je RŠ), se je pojavil prvenec zasedbe, ki je eden izmed tipičnih predstavnikov slovenskega radijskega izročila. Mešanica žanrov, večinoma utemeljenih na izvajanju dodobra ustaljenih vzorcev sredinskega rocka, se v desetih komadih giblje proti bluesu, reggaeju, punku, soulu, kurčjemu...

N'Toko: Parada ljubezni

Malo je izvajalcev, ki izdajo dva albuma v manj kot mesecu dni; dva zelo različna izdelka, v bistvu je vsak namenjen drugi celini. N'Toko alias Miha Blažič je take sorte reper. Prvi album Ex Shanti/Future Shanti (najprej izdan v začetku oktobra na Japonskem) je zbirka pesmi, ki jih je naredil leta 2008 in 2009 zgolj s sintetizatorjem in z računalnikom.

Tombstones: Not For The Squeamish

Po nekaj letih mirovanja je mojster slabega okusa in eden izmed inovatorjev godbenega gore/splatter žanra z imenom Stevo, ki je nekdaj bljuval zmlete notranje organe v zasedbi Impetigo, ponovno poprijel za mikrofon in ustanovil zasedbo Tombstone. Ta ponuja visokokakovostni godbeni šund, ki se naslanja na nekakšen horrorgoredeaththrashmetal, prežet z obilico slabega okusa.

Aloe Blacc: Good Things

Reper, ki se je pred leti prelevil v pevca, z drugim albumom dosledno sledi zvoku sladko-grenkega soula s konca šestdesetih let. Osnovne možnosti za to mu zagotavlja bend El Michels Affair, hišna zasedba mini newyorške institucije novega retrosoula Truth & Soul, ki prisega na starošolsko estetiko in analogno snemanje, ponovno pa se je izkazala z žmohtnim, večplastnim in razvejenim materialom.

Negligence: Coordinates of Confusion

Še pomnite imeni kot Testament in Exodus ter trešerski rušilni val, ki je v drugi polovici osemdesetih let butnil iz San Francisca in preplavil metalsko sceno? Osvežitev spomina in konkreten prepih sluhovodov prihaja tokrat iz domačih logov, v obliki petčlanske zasedbe Negligence, ki je desetletno zavezo stari, a še zelo živi zvrsti prejšnji teden kronala z velikim metom ter pričujoči album, drugi po vrsti, izdala...

Andy C.: Nightlife 5

Če obstaja kraljestvo drum and bassa, potem je človek z žezlom in s krono Andy C., manj znan kot Andy Clarke, bolj kot The Executioner. Monarh je bil paradoksalno izbran po demokratični poti: vsako leto angleški podložniki glasujejo, kdo je najboljši in kdo je kaj v otoški drum and bass glasbi. Njegovo visočanstvo Andy je bil izbran že deseto leto zapored.

Return To Earth: Automata

Očitno so se pri Metal Bladu odločili za pogostejše izdajanje izdelkov nenavadnih metaliziranih zasedb. Trio Return To Earth na drugi zgoščenki ponuja slušatelju precej raznoliko zvočno in godbeno ponudbo, ki jo sestavlja lepo število glasbenih zvrsti. Še najpreprosteje jih je opisati kot nekakšen nepredvidljiv metal hardcore rock z lepo dozo neplesne sintetike.

Bernays Propaganda: My Personal Holiday

Revival postpunka, ki se je v zadnjih letih razmahal po ozemlju nekdanje Jugoslavije, ni zaobšel niti Makedonije. Po udarni kompilaciji Nova srpska scena, s katero so se javnosti predstavili bendi, kot so Repetitor, Petrol in drugi, se z drugim albumom predstavi makedonski kvartet Bernays Propaganda. Podobno kot na prvem albumu Happiness Machine fantje in dekle iz skopske skupine oddajajo prvinsko postpunkovsko...

Dub Trio: III

Jutri se v Galo Halo z novo malo ploščo vrača udarna brooklynska zasedba, ki izročila čislanih jamajških dubberjev spretno nadgrajuje skozi trdo, sodobno rockovsko izkušnjo in obilico elektronskega vijačenja. Raje kot s preteklimi punkovskimi vzgibi se trojec tokrat ukvarja z metalskim rifanjem in s hrupnim kitarskim cefranjem s številnimi efekti in delayi, potopljenimi v pulzirajoč dubovski odmev.

The Roots: How I Got Over

Privrženci starošolskega hiphopa v njegovih sodobnih različicah ne najdemo prav veliko razlogov za zadovoljstvo. Že dolgo se zdi, da je ustvarjalcev, ki bi znali v aktualni čas uspešno prevajati razburljiva izročila svojih prednikov, vse manj. Inventivnost in svežino so zamenjali preverjeni, ut-rujeni obrazci, duhovitost izpodriva duhamornost, igrivost je pozabljena v premočrtnih ponavljankah.

Pin Up Went Down: 342

Z drugo veliko ploščo je zasedba Pin Up Went Down presegla vsa pričakovanja. Že na prvencu smo uživali v vokalni sposobnosti brhke Asphodel, na 342 pa je petje še bolj dodelano in raznoliko. Seveda ne gre zanemariti niti gospoda Damiena, ki večino instrumentov spet odigra popolnoma sam, in to na precej zavidanja vredni ravni. Dokaj suhoparno bi bilo trditi, da je Pin Up Went Down avantgardna metalska zasedba, saj...

Phonophani: Kreken

Poleg tega, da je polovica odličnega norveškega dua Alog, se elektro-akustični eksperimentator Es-pen Sommer Eide že vrsto let ukvarja s svojim projektom, s katerim raziskuje povezljivost digitalnih in analognih zvokov ter rezultate njihovega združevanja. In rezultati so zmeraj drugačni: na prejšnjih ploščkih je z različnimi procesiranimi zvoki ustvarjal abstraktne in včasih izrazito hipnotične glasbene pokrajine,...

Diplomatz: Život je raj

One man band Damir Avdić, Bosanski psiho oziroma Diplomatz, tudi v tretje ne špara strupenega jezika in jedke ironije, ko se, sam in srdit, podložen z metalsko na-zobčano kitaro, nič kaj diplomatsko dotika surove stvarnosti, zasnovane na temeljih bratstva in enotnosti ter realizirane skozi množična grobišča in koncentracijska taborišča. Čas je, da se spoznamo takšni, kot smo v resnici, grozi v recitalu Bratstvo i...

The Glitch Mob: Drink The Sea

Po štirih letih delovanja, singlih, remiksih in soloalbumih je letos začel sekati tale prvenec losangeleške zasedbe The Glitch Mob. In to ne sam zase, ampak skozi številne sete raznožanrskih (ev-ropskih) elektroničarjev, ki so uvodni komad s ploščka Animus Vox popili in razširili po klubih, festivalih in radiih. Torej, kdo so edIT, Boreta in Ooah? Trojec, ki je ostal od začetnega kvarteta, je začel v različnih...

Slon in Sadež: Sponzorska plata

Fanta zajebanta, ki se pri parodiranju novokomponiranega duha domačega neoliberalnega kapitalizma ponašata z zavidanja vrednim odstotkom uspešnih zadetkov v disciplini žebljico na glavico, znova presenečata vsega hudega vajeno bogaboječo rajo. V prvi vrsti kakopak z zastonjskim dolpotegom svojega najnovejšega, polnomastno sponzoriranega izdelka, ki dokazuje, da torrenti niso nikakršna grožnja avtorstvu ali...

Swan Usurpation: Sub Specie Cygnus

Ob čedalje težje žanrsko opredeljivih zasedbah si je domiselni glasbeni tisk omislil skovanko avantgardmetal, kamor se uspešno meče vse, kar združuje glasbene žanre in zahteva svobodomiselnejšega slušatelja. Slednjega potrebuje tudi kakofonični duo Swan Usurpation, ki v slabi uri pod bledim metalskim okriljem združi resnično vse možne godbene žanre in prijeme, za tvorjenje godbe pa brez zadržkov uporabi vse, kar...

Ninja Tune XX: 20 Years of Beats & Pieces

Kultna britanska neodvisna velikanka Ninja Tune je pririnila do zavidanja vrednega dvajsetega rojstnega dneva. Kot se spodobi za založbo, ki je (sploh na prehodu iz drugega tisočletja v tretje) nakazovala godbene smernice in si s pionirskimi in z inovativnimi prijemi izklesala v trenutku prepoznaven imidž ene žanrsko najbolj razvejenih institucij, je ta veliki trenutek zaznamovala z debelim paketom šestih cedejev...

The Thing with Otomo Yoshihide: Shinjuku Crawl

Norveško-švedski trio The Thing si je med desetletnim obstojem na studijskih ploščah in še raje v koncertnem kontekstu priropotal in pripiskal odmeven freejazzovski status z nekakšnim rockovskim oziroma punkovskim vzgibom. Njegova najraje udarna forma najbrž sicer ni po godu neprožnim jazzovskim konservativcem, toda spoštljivost do jazzovskih tradicij trio mojstrsko izkazuje v drznih prevodih eminentnežev, kot so...

Cephalic Carnage: Misled By Certainty

Cephalic Carnage z novim studijskim izdelkom ponudi malce drugačno godbeno podobo, kot jo je bilo zaslediti na predhodnih albumih oziroma kot bi jo bilo pričakovati. Da ne bo pomote, še vedno je to popolnoma samosvoj deathgrindcore z elementi psihotičnega jazza in mračnega sludgedooma. So pa precej izrazitejši dokaj čudaški vložki plesnive elektronike, kot smo bili navajeni iz preteklosti, kar pripelje do zelo...

Andreya Triana: Lost Where I Belong

Ena najobetavnejših mladih britanskih pevk, Andreya Triana, je po odmevnih sodelovanjih (s Flying Lotusom in Theom Parrishom) pripravila dolgo napovedovani in težko pričakovani prvenec, ki ga je v celoti sproduciral moštveni kolega Bonobo. Album je povsem organski, tempo počasen, večino inštrumentov je posnel Bonobo kar sam, slogovno pa se tako kot njegov zadnji projekt suče okoli folka in soul jazza.

Radiostar: It Cannot Bleed

V torek prihaja v Klub Cankarjevega doma danska zasedba, ki v klasično formo pesmi staplja elemente (skandinavskega) jazza, bluesa, rocka, odraslega popa, pa tudi countryja, sodobnega folka in podobnih ameriških pogruntavščin. Peterica med svoje zglede nepresenetljivo šteje Toma Waitsa, Neila Younga, Johna Lennona in Milesa Davisa, v skladbah, kjer se ji z glasom pridruži Marie Fisker, pa bi našli vzporednice tudi...

Grinderman: 2

Ko se je pred tremi leti na policah glasbenih trgovin pojavil album Grinderman, je večina navdušencev nad alternativnim glasbenim izročilom prišla na svoj račun. Nick Cave se je po daljšem obdobju, v katerem se je izrazito posvečal ustvarjanju liričnih, umirjenih balad, vrnil na stara pota. Skupaj s soborci iz matične skupine The Bad Seeds, Martynom Caseyjem, Jimom Sclavunosom in Warrenom Ellisom, je ustvaril...

Mucupurulent: Monsters Of Carnage

Pri vseh možnih godbenih deviacijah pravovernih underground izvajalcev je mogoče naleteti tudi na takele resnične ljubitelje kakovostnega šunda. Skupina Mucupurulent si je za glasbeni izraz izbrala mešanico krulečega grinda in žagajočega rock metala z obilico slabega okusa. V dobre pol ure tako nadrobi 15 posrečenih pesmic, ki potegnejo na psihotično in z umazano pornografijo obsedeno zasedbo Gut ali Blood Duster.

Blame: The Music

Da poskusi rasti zunaj glasbenega sloga pri drum and basserjih niso nujno posrečena zadeva, priča tale album izvajalca, ki je bil nekoč cenjen zaradi (samo)svoje glasbe. Blamov sveži album v slabi uri odseka 13 rezin, zveni pa precej naivno, ko išče svojo kvazinovo glasbo med malce drugačnimi ritmi in preforsiranimi, pretežno ženskimi vokali, ki še najbolj vlečejo proti house'n'bassu.

Fennesz Daniell Buck: Knoxville

Kaj se zgodi, kadar ustvarjalne zmogljivosti združijo velikana eksperimentalne glasbe, kot sta kitarista Christian Fennesz in David Daniell, ter bobnar in tolkalist avstralskega tria The Necks Tony Buck? Knoxville prinaša živi zapis z njihovega skupnega nastopa na Big Ears Festivalu v Knoxvillu v Tennesseeju, kjer se v štirih daljših skladbah prepletajo zvoki procesiranih kitar, računalniških efektov in tolkal,...