Borut Mekina
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
Letalo Spartan, ki ga je Tonin kupil za 72 milijonov, za gašenje ni najprimernejše
Slovenska vojska za gašenje iz zraka uporablja letala Pilatus PC-6, pri katerih se poseben rezervoar nosilnosti 800 litrov namesti v kabinski del, ter helikopterje Bell 412, ki uporabljajo podvesno vrečo, tako imenovano Bambi Bucket, nosilnosti 1000 litrov, ter helikopter ASL523 Cougar z podvesno vrečo nosilnosti 2500 litrov. Tu sta še policijski Bell 412 in dva AW169, ki lahko nosita podvesne vreče z 800 litri vode.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
Zadnji velik požar na slovenskem delu Krasa je izbruhnil leta 2006. V analizah je znan kot požar Šumka, nastal pa je 21. julija ob 17. uri v bližini ceste Komen–Branik. Ker pozno popoldne sonce ni bilo več tako močno, ga je verjetno povzročil človek. Morda je kdo na suh kraški teren odvrgel kakšen ogorek in suha vegetacija je hitro zagorela. Gasilci prostovoljnega društva Dornberk so obvestilo o požaru dobili ob 17.05 in že čez 24 minut sta bili na kraju požara dve ekipi 23 gasilcev s šestimi vozili. Njihov odziv je bil izjemen. A zaradi suše in vetra požara niso mogli ukrotiti. V petih dneh, do 26. julija, ko je šele obilno deževje pripomoglo k zaključku, je pogorelo 950 hektarjev gozda in travnikov, ker se je požar zelo hitro razširil. Verjetno bi ga bilo povsem na začetku mogoče ustaviti, a z veliko močnejšim odzivom, torej tudi odločnejšim posredovanjem iz zraka. Čeprav so tedaj gasilci zaprosili za helikopter, pa ga tja ni bilo.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Evropska komisija že leta meri digitalno razvitost držav članic EU. V zadnjem poročilu je Slovenija na večini področij v povprečju. Boljša je pri človeškem kapitalu, kjer je na 13. mestu v sedemindvajseterici, to pomeni, da ima nadpovprečno »število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike«, pa tudi število zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, presega povprečje EU. Na vsaj dveh področjih pa smo slabši. Eno je dostopnost hitrega interneta. Predvsem na podeželju, so zapisali avtorji poročila, je ta dostopnost – očitno zaradi razgibanosti površja naše države – podpovprečna. Zaradi tega živi v Sloveniji nadpovprečno veliko ljudi, ki še nikoli niso uporabljali interneta – to so predvsem starejši. Slaba in podpovprečna je Slovenija tudi pri razvoju digitalnih javnih storitev.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Koliko in komu je bivša vlada plačevala za svetovanje pri nastopanju v javnosti
Ministrstva v kvoti NSi niso edina, ki so podpisovala drage in pogosto nenavadne svetovalne pogodbe. Zelo veliko so na tem področju vložili na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom ministrov iz bivše stranke SMC. Tako je bivša ministrica Lilijana Kozlovič v prvi polovici leta 2021 sklenila pogodbo z oglaševalsko agencijo 101. Agencija naj bi s »ključnimi zaposlenimi«, tudi z ministrico, izvedla delavnice nastopanja v javnosti, pripravili pa so jim tudi »komunikacijski načrt glede predvidenih zakonodajnih aktivnosti v letu 2021«. Ministrstvo je omenjeni agenciji za 51 ur »strateškega svetovanja« plačalo 31.000 evrov, oziroma 600 evrov na uro.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Je Vizjak s svetovalnimi pogodbami financiral Nova24TV?
Andrej Vizjak, bivši minister za okolje in visoki član SDS, je sodeč po podatkih, ki so nam jih na našo zahtevo poslali z ministrstva, v času svojega mandata podpisal dve svetovalni pogodbi s področja odnosov z javnostmi. Obe z razmeroma neznanim podjetjem D Agencija, d. o. o. Prvo pogodbo v višini 48.251 je podpisal maja lani in je veljala do konca leta 2021, drugo v višini 46.970 pa v začetku letošnjega leta, z veljavnostjo do konca leta. Razlog, zaradi katerega je minister ti dve pogodbi podpisal, je precej nenavaden in splošen. Prvo pogodbo je podpisal zaradi svetovanja na področju odnosov z javnostmi, drugo pa zaradi »PR storitev svetovanja pri izvedbi projekta in pri implementaciji sistemskih zakonskih rešitev«. Kaj točno naj bi D Agencija za skoraj 100 tisoč evrov naredila?
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Kaj počnejo PR-podjetja na ministrstvih?
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v mandatu ministra iz vrst NSi Janeza Ciglerja Kralja s podjetjem za odnose z javnostmi Propiar podpisalo dve pogodbi. Prvo v višini 17.568 evrov leta 2021 in drugo v višini 15.860 evrov letos, obe s področja »svetovanja o strateških odnosih z javnostmi« – pa čeprav ima ministrstvo svojo službo za odnose z javnostmi.
-
15. 7. 2022 | Politika
Objavljamo dokumente v aferi »rajski dopusti«
V novi številki Mladine pišemo o posebnih nagradah, ki jih je vlada Janeza Janše po volitvah izplačala skupaj 50 ministrom in drugim visokim funkcionarjem – državnim sekretarjem, vodjem kabinetov, svetovalcem.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Politika
Letni dopust ni le pravica zaposlenih, ampak je tudi dolžnost. Tako kot zaposleni načeloma ne smejo delati več kot 40 ur na teden, morajo vsako leto tudi na oddih. V slovenski zakonodaji to področje ureja 164. člen zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da je vsakršen dogovor med delodajalcem in delavcem, s katerim bi se ta odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljaven. Neveljaven je tudi vsak sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizkoriščeni letni dopust, piše v tem členu, ki pa mu sledi stavek »razen ob prenehanju delovnega razmerja«.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Politika
Objavljamo seznam in zneske "nagrajenih" ministrov.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Politika
Objavljamo seznam in zneske "nagrajenih" državnih sekretarjev.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Politika
Koalicijska pogodba je glede zdravstvene reforme jasna. Besedilo na več mestih govori o potrebi po krepitvi javnega zdravstva, pri čemer ni dvoma, kaj so s to besedno zvezo avtorji mislili. Pri programu skrajševanja čakalnih dob je v koalicijski pogodbi navedeno, da bodo v vladi pri aktiviranju vseh potencialov zdravstvenega sistema storitve plačevali kaskadno. »Najprej razpis samo za javne zavode, okvirno čez 3 mesece za koncesionarje in nato okvirno čez 3 mesece za zasebnike,« piše.
-
8. 7. 2022 | Družba
Najemnina za funkcionarje: le 2,9 evra za kvadratni meter
Po vsakih volitvah se zamenja garnitura poslancev in s tem tudi najemniki v službenih stanovanjih državnega zbora. V tem mandatu je za službena stanovanja – parlament jih upravlja 49 – zaprosilo 23 poslancev. Stanovanja so v Ljubljani, kjer v zadnjem obdobju tržne najemnine letijo v nebo. A ne za poslanska stanovanja. Za ta tržne razmere in inflacija ne obstajajo, najemnine iz mandata v mandat ostajajo iste. Tokrat bo za največje stanovanje, veliko 68,54 kvadratnega metra, poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj plačeval zgolj 226 evrov mesečne najemnine, kar znaša 3,8 evra za kvadratni meter. Jožica Dergajc, tudi iz Svobode, pa bo za najmanjše stanovanje, veliko 27 kvadratnih metrov, plačevala 142 evrov na mesec.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Politika
Vlada Roberta Goloba je na volitvah zmagala tudi z obljubo o hitri menjavi politično imenovanih kadrov, a po zagonu v prvih tednih ji zdaj sapa pohaja. Kadrovske analize potez vlade Janeza Janše naj bi bile opravljene šele jeseni, na številnih pomembnih položajih sporni kadri ostajajo, celo tisti, ki so osumljeni kaznivih dejanj.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Družba
Najemnina za le 2,9 evra za kvadratni meter
Po vsakih volitvah se zamenja garnitura poslancev in s tem tudi najemniki v službenih stanovanjih državnega zbora. V tem mandatu je za službena stanovanja – parlament jih upravlja 49 – zaprosilo 23 poslancev. Stanovanja so v Ljubljani, kjer v zadnjem obdobju tržne najemnine letijo v nebo. A ne za poslanska stanovanja. Za ta tržne razmere in inflacija ne obstajajo, najemnine iz mandata v mandat ostajajo iste. Tokrat bo za največje stanovanje, veliko 68,54 kvadratnega metra, poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj plačeval zgolj 226 evrov mesečne najemnine, kar znaša 3,8 evra za kvadratni meter. Jožica Dergajc, tudi iz Svobode, pa bo za najmanjše stanovanje, veliko 27 kvadratnih metrov, plačevala 142 evrov na mesec.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Politika
Veliko denarja, dovolj zdravnikov, dolge čakalne dobe
Vsi poznamo ta scenarij: če danes v Sloveniji nujno potrebujete pregled specialista, boste naleteli na dolge čakalne vrste v javni ustanovi. Medtem pa boste do želenega zdravnika v nekaj dneh brez težav prišli v zasebni ambulanti, kjer boste storitev morda morali tudi plačati, čeprav plačujete javno zdravstveno zavarovanje preko socialnih prispevkov in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi za takšno stanje naj bi bili demografija, torej starajoča se družba, pa tudi pomanjkanje denarja, namenjenega zdravstvu, in seveda pomanjkanje zdravnikov.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Svet
Bolj kot vojna v Ukrajini nas očitno skrbi draginja
Nato pred vsakim velikim letnim srečanjem – letošnje ta teden poteka v Madridu – objavi izsledke tradicionalne ankete o razpoloženju javnosti v državah članicah zavezništva. Letošnja anketa je bila še posebej težko pričakovana, saj so jo v 32 državah članicah opravili aprila in maja, torej že v času Putinovega napada na Ukrajino. Njeni izsledki pa so – predvsem, če pogledamo Slovenijo – presenetljivi.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Politika
Ivan Simič se je moral opravičiti
Oblast SDS je pogrom nad neodvisnimi institucijami začela izvajati z napadi na točno določene posameznike, pri čemer pogosto te institucije napadenih niso vzele v bran, ampak so se morali zaščititi sami. Najbolj razvpit primer so seveda žaljivke, ki jih je Janez Janša usmerjal proti novinarki Eugeniji Carl in bivši novinarki RTV Slovenija Mojci Šetinc Pašek. RTV Slovenija ju sprva ni ščitila, kot da gre za njuno zasebno zadevo, ne pa napad na nacionalko in vse novinarje. Podobno se je zgodilo v primeru diskreditacije sodnika Branka Masleše; tudi takrat so ostali sodniki molčali, kot da bi v nasprotnem primeru tvegali svojo neodvisnost in integriteto. Masleša se je moral braniti sam in razočaranja glede tega ni skrival. Iz preteklosti se lahko spomnimo še prve tožilke v primeru Patria Branke Zobec Hrastar, ki je zaradi političnih napadov, ob katerih je ravno tako ostala sama, zapustila tožilske vrste.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Družba
Eden najbolj cvetočih poslov v slovenskem zasebnem zdravstvu je v zadnjih letih postala radiološka diagnostika. Torej slikanje bolnikov s pomočjo ultrazvočnih, rentgenskih naprav ali naprav, ki delujejo na podlagi magnetne resonance (MR). Slednje so najdražje, in ker je z njimi mogoče zelo dobro razločiti spremembe v mehkem tkivu znotraj telesa, so tudi najbolj iskane. Postopek slikanja z MR-napravami je razdeljen na dve fazi. Na tehnično, kjer sprva radiološki inženir izvede slikanje z MR-napravo. Ta s pomočjo kombinacije močnega magnetnega polja in elektromagnetnih valov v več sekvencah oziroma »prerezih« izdela množico slik. Nato pa v drugi fazi zdravnik specialist radiolog dobljene slike interpretira. Zelo pogosto zdravniki radiologi delajo na daljavo, kar pomeni, da do slik dostopajo na spletu in napišejo izvide, ko imajo čas. Najboljši med njimi kdaj pa kdaj napišejo več deset izvidov na dan, domnevno jih najboljšim uspe napisati celo 50 v enem dnevu.
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Politika
Poleti 2020 je madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve svojim veleposlaništvom v EU naložilo, naj preverijo, ali je država gostiteljica v zadnjih letih organizirala strokovne obiske, tečaje usposabljanja ali študijske poti za madžarske novinarje, in če jih je, »kateri madžarski predstavniki medijev so se jih udeležili ter katere časopise in organizacije v državi gostiteljici so obiskali«. Navodilo so poslali, kot so za madžarske medije pojasnili na njihovem zunanjem ministrstvu, ker naj bi nekatere organizacije, ki jih financira fundacija Georgea Sorosa, na primer Transparency International, ta usposabljanja financirale, kar na Madžarskem razumejo kot vmešavanje v njihove notranje zadeve.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Politika
Zgodilo se je pričakovano in logično: nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba je prvi teden poleg množice političnih funkcionarjev, ki se zamenjajo ob vzpostavitvi novih ministrskih ekip, zamenjala tudi nekaj pomembnejših državnih uradnikov. V skladu s petim odstavkom 83. člena zakona o javnih uslužbencih lahko namreč vsakokratna nova vlada najvišje uradnike – to so vodje vladnih služb, direktorji direktoratov, načelniki upravnih enot in generalni sekretarji – zamenja v prvem letu vladavine, na podlagi kriterija »osebnostne kompatibilnosti« s politično imenovanimi funkcionarji, kot je to zakonodajno spremembo leta 2006 utemeljil tedanji minister za javno upravo Gregor Virant. In eden prvih, ki ga je Golobova vlada zamenjala, je bil Boris Munišič, generalni direktor direktorata za investicije na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Politika
Kje se novi premier čuti šibkega?
Ena največjih težav v preteklosti Slovenije je bila, da so državo vodili vsevedneži, politiki, ki so bili prepričani, da se spoznajo na vse, je predsednik vlade Robert Golob dejal v intervjuju za Mladino aprila letos, pri čemer je s prstom kazal na takratnega premiera Janeza Janšo. »On je tisti, ki vse zna. Je najboljši na področju delovanja demokracije in hkrati mednarodne politike. Zdaj ve največ o vojni v Ukrajini, pred tem je bil največji strokovnjak za zdravstvo – dve leti je interpretiral epidemijo covida, zelo suvereno, pa četudi smo bili nekaj časa vodilni v svetu v smrtih zaradi virusa.« V tej primerjavi naj bi bil Robert Golob sicer velik elektroenergetski strokovnjak na ozkem področju trženja, a to naj bi bila prednost: »To, da je kdo strokovnjak na enem področju, namreč pomeni, da se natančno zaveda, kaj pomeni, da ni strokovnjak na drugem.« Zato je Golob takrat napovedal, da se ne bo sramoval svojih šibkosti in se bo na nekaterih področjih naslanjal na sodelavce. In zdaj, ko je njegov vladni kabinet oblikovan, katera so tista področja, kjer se predsednik vlade čuti šibkega? Očitni področji sta zunanja politika in varnost.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Družba
»Ta občutek nemoči, da si ne moreš privoščiti stanovanja v kraju, kjer bi rad bival, pomeni stres«
Koalicija Roberta Goloba obljublja uvedbo »progresivnega premoženjskega davka«. Predvsem v delodajalskih organizacijah so se na to napoved odzvali z odporom in primerjavami s komunističnimi metodami nacionalizacije, novi vladajoči pa za zdaj niso natančneje pojasnili, kaj točno naj bi progresivni premoženjski davek pomenil ali kako se denimo ta razlikuje od klasičnih nepremičninskih davkov, niti o tej reformi niso podrobneje govorili v parlamentu zaslišani ministri. Kaj torej je progresivni premoženjski davek? Zato je Mladina odšla k njegovim avtorjem. Ideja premoženjskega davka namreč ni nastala med politiki, ampak v Slovenskem nepremičninskem združenju - FIABCI, ki ga vodi Marko Novak.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Politika
Strpnosti do tistih, ki so nestrpni, ne sme biti.
Eno od najzanimivejših zaslišanj kandidatov za ministre nove vlade Roberta Goloba ni bilo tisto, na katerem se je pred poslanci zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič ali zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Ne, to je bilo zaslišanje kandidatke za ministrico za kmetijstvo Irene Šinko. Za poslušalce, vajene politikantskih parlamentarnih razprav, je bila prva seja odbora za kmetijstvo osvežitev. Bila je vsebinska, predvsem pa vljudna. »Spoštovana kandidatka, izvolite,« je Šinkovo nagovarjala predsednica odbora Vida Čadonič Špelič, poslanka opozicijske NSi, ki je na koncu skupaj s koalicijskimi poslanci Šinkovo podprla s svojim glasom. Še bolj nepričakovana pa je bila njena zadnja gesta: po zaslišanju je kandidatko povabila k sebi, ji podala roko in ji zaželela vse najboljše. Osupli smo bili priča nekemu novemu tipu politike.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Družba
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je med najbolje plačanimi menedžerji v Sloveniji. Je eden izmed 1500 davčnih zavezancev, ki na leto zaslužijo več kot 10 povprečnih plač na mesec. A je kljub temu nesrečen in zaskrbljen. Strah ga je prihodnosti. Ima občutek, da se bo vse zrušilo kot hišica iz kart. Ne želi si, da bi bili v njegovi koži. Čuti, da bo samo še slabše.
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Politika
Kaj nam prinaša Golobova vlada?
S prihajajočim predsednikom vlade Robertom Golobom v Sloveniji, če gre soditi po vsebini koalicijske pogodbe, dobivamo sodobno, levoliberalno vlado, a v primerjavi z razvitim delom Evrope z znanimi in nič kaj izjemnimi, celo dolgočasnimi izzivi, ki tam veljajo že dalj časa. Vlada obljublja, da ne bo na novo pisala zgodovine, da ne bo ukinjala neodvisnih institucij, da ne bo pametnejša od epidemiologov, da ne bo zlorabljala policije, ne bo napadala Kitajske, Amerike ali Bruslja, obljublja, da bo upoštevala civilno družbo in strokovnjake, da bo medijem in novinarjem povrnila spoštovanje in da bo ob tem gradila še stanovanja in sončne elektrarne. In, kot je tudi normalno na razvitem Zahodu, da bo pomembnejše odločitve sprejemala v socialnem dialogu. Torej v potrpežljivih pogajanjih z množico sindikatov in delodajalskih združenj.
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Politika
Kaj piše v koalicijski pogodbi?
– Preučili bomo možnosti davčne in regulatorne omejitve vsebnosti sladkorja.
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Politika
»Sem otrok družbe in javnega sistema«
Na povabilo dr. Trampuža sem v Baslu opravil raziskavo v povezavi z okužbami vsadkov; raziskava je bila povezana z mojim podiplomskim doktorskim študijem. Raziskavo smo v celoti opravili in kasneje je bil na njeni podlagi napisan tudi strokovni oziroma znanstveni članek.
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Politika
Kakšno opustošenje bo za seboj pustil kadrovski cunami odhajajoče vlade Janeza Janše, je še težko oceniti, vsekakor pa so številke že zdaj impozantne. V državni upravi, po ministrstvih in drugih pomembnih institucijah je zaposlenih okoli 30 tisoč državnih uradnikov in funkcionarjev. V tem delu javnega sektorja se je po podatkih ministrstva za javno upravo število zaposlenih od marca 2020 pa do prvega februarja povečalo za več kot 300, torej za en odstotek. Kar pa še ni končna številka. Ta se bo verjetno ustavila pri več kot 600 dodatno zaposlenih, za toliko je namreč vlada oktobra lani povečala skupni kadrovski načrt.
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Politika
Obrambni minister Matej Tonin hiti. Še pred konstituiranjem novega državnega zbora 13. maja, po katerem bo vlada Janeza Janše tudi uradno opravljala le še tekoče posle, želi podpisati pogodbo o najdražjem nakupu vojaške opreme v zgodovini države: nakupu 45 nemških osemkolesnikov tipa boxer za kar 343,4 milijona evrov (z DDV). Eno od teh vozil, ki je nekakšen kompromis med navadnim osemkolesnikom in tankom, bo torej stalo kar 7,63 milijona evrov, kar je približno trikrat več, kot smo pred 15 leti plačali za patrie.
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Politika
Odločitev za nakup boxerjev, ki kot posel po velikosti investicije presega številne v javnosti razvpite projekte, je bila sprejeta za zaprtimi vrati. Že od vsega začetka so na obrambnem ministrstvu odločevalcem to odločitev predstavljali kot izvršeno dejstvo, ki ga politiki ali poslanci preprosto morajo sprejeti. Vrhunec smo seveda dosegli prejšnji mesec z odločitvijo ustavnega sodišča, da o tem niti ljudje na referendumu ne smejo glasovati, ker so referendumi o mednarodnih sporazumih nedopustni. Kako smo torej prišli do točke, ko ljudje ne smejo odločati o morda zanje najbolj ključnem vprašanju, to je o svoji varnosti?
