MLADINA Trgovina
  • Darja Kocbek

    25. 4. 2017  |  Svet

    Letos Macron, čez pet let Marine Le Pen

    Francoska socialistična stranka je na nedeljskih predsedniških volitvah doživela zgodovinski poraz. Njen kandidat za predsednika države Benoit Hamon je zbral le 6,3 odstotka glasov volivcev. Ne samo, da sta ga porazila nekdanji strankarski kolega, ki je nastopil kot neodvisni kandidat, Emmanuel Macron, in skrajna desničarka Marine Le Pen, več glasov od njega sta zbrala tudi levičar Jean-Luc Mélenchon in republikanec Francois Fillon, ki se je v predvolilni tekmi soočal s škandali, poroča France24. Več

  • IK, STA

    24. 4. 2017  |  Svet

    V drugi krog Macron in Le Pen

    Macron in Le Penova se bosta pomerila v drugem krogu francoskih predsedniških volitev 7. maja. V Franciji so se včeraj ob 20. uri zaprla vsa volišča, na katerih je 47 milijonov volivcev izbiralo med 11 kandidati.  Več

  • Aleksej Navalni, voditelj ruske opozicije

    Konec marca je najbolj znani pripadnik ruske opozicije Navalni vso državo pozval k protestom proti korupciji. Na ulice je prišlo na deset tisoče ljudi. Zatem so ga priprli za 15 dni, kar ni bil njegov prvi pripor. Od prejšnjega ponedeljka je spet na prostosti in dan pozneje je v pisarni svoje fundacije za boj proti korupciji, ki je v moskovskem poslovnem središču, že sprejel novinarje. Navalni je bil dobre volje in poln energije. Načrtuje turnejo po provinci v okviru svoje kandidature na predsedniških volitvah prihodnje leto. In 12. junija vnovič poziva k zborovanjem po vsej državi. Več

  • Dobrodošli v deželi mrtvih

    V Šestem čutu je oni deček dahnil: »Vidim mrtve ljudi!« Tudi Donald Trump vidi mrtve ljudi, le da je to spremenil v pornič. Več

  • Marjan Horvat

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Svet

    Trockist za predsednika?

    »Predstavljamo Francijo, polno lepote in radodarnosti, ki vsak dan živi naš moto: svoboda, enakost in bratstvo,« je minulo nedeljo položil na srce sedemdesettisočglavi množici v Toulousu. Da so Francozi »otroci revolucije«, je z besedami Victorja Hugoja spomnil 130 tisoč ljudi, ki so se sredi marca udeležili njegovega predvolilnega zborovanja na znamenitem Trgu Bastilje v Parizu. In ker znotraj neoliberalne »Evropske unije ni mogoče udejanjiti progresivne politike«, kaj šele revolucije, se zavzema celo za izstop Francije iz Unije, če se slednja ne spremeni: »Nisem jaz tisti, ki ogroža Evropo, nisem jaz prisilil Velike Britanije k izstopu iz EU in ne netim jaz nacionalizma v Evropi. Krivda je v Evropski uniji, saj s svojo zasnovo in delovanjem odvrača ljudi od projekta združevanja.« Svoj pogled ima na priseljevanje in islamski terorizem, vroči temi letošnje predsedniške kampanje. Namesto oženja državljanskih pravic, uvajanja družbe nadzora in nenehnega ustvarjanja izrednih razmer zaradi terorističnih groženj se zavzema »za okrepitev demokracije, saj moramo biti močnejši od teroristov«. Njegova vizija prihodnje Francije je odprta družba, v kateri bi bili srečni pripadniki vseh etnij, ras, veroizpovedi in spolnih identitet. Vsem tistim, ki mu očitajo, da je nevarni skrajni levičar, »trockist v novi preobleki«, pa je na Twitterju sporočil: »Nekateri razglašajo, da bi moja zmaga na predsedniških volitvah spodbudila jedrsko zimo, invazijo žab, tankov Rdeče armade in desant Venezuelcev. Imajo vas za bebce.« Francoske delavce je v zanj značilnem slogu še opozoril, da bodo »pljuvali kri«, če bo za novega francoskega predsednika izvoljen kateri izmed drugih predsedniških kandidatov. Več

  • Marjan Horvat

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Svet

    Trockist za predsednika?

    »Predstavljamo Francijo, polno lepote in radodarnosti, ki vsak dan živi naš moto: svoboda, enakost in bratstvo,« je minulo nedeljo položil na srce sedemdesettisočglavi množici v Toulousu. Da so Francozi »otroci revolucije«, je z besedami Victorja Hugoja spomnil 130 tisoč ljudi, ki so se sredi marca udeležili njegovega predvolilnega zborovanja na znamenitem Trgu Bastilje v Parizu. In ker znotraj neoliberalne »Evropske unije ni mogoče udejanjiti progresivne politike«, kaj šele revolucije, se zavzema celo za izstop Francije iz Unije, če se slednja ne spremeni: »Nisem jaz tisti, ki ogroža Evropo, nisem jaz prisilil Velike Britanije k izstopu iz EU in ne netim jaz nacionalizma v Evropi. Krivda je v Evropski uniji, saj s svojo zasnovo in delovanjem odvrača ljudi od projekta združevanja.« Svoj pogled ima na priseljevanje in islamski terorizem, vroči temi letošnje predsedniške kampanje. Namesto oženja državljanskih pravic, uvajanja družbe nadzora in nenehnega ustvarjanja izrednih razmer zaradi terorističnih groženj se zavzema »za okrepitev demokracije, saj moramo biti močnejši od teroristov«. Njegova vizija prihodnje Francije je odprta družba, v kateri bi bili srečni pripadniki vseh etnij, ras, veroizpovedi in spolnih identitet. Vsem tistim, ki mu očitajo, da je nevarni skrajni levičar, »trockist v novi preobleki«, pa je na Twitterju sporočil: »Nekateri razglašajo, da bi moja zmaga na predsedniških volitvah spodbudila jedrsko zimo, invazijo žab, tankov Rdeče armade in desant Venezuelcev. Imajo vas za bebce.« Francoske delavce je v zanj značilnem slogu še opozoril, da bodo »pljuvali kri«, če bo za novega francoskega predsednika izvoljen kateri izmed drugih predsedniških kandidatov. Več

  • Darja Kocbek

    20. 4. 2017  |  Svet

    Američan vsako leto dela 27 dni za davke, ki jih vlada nakaže vojnim dobičkarjem

    V ZDA se skupina aktivistov proti vojni upira plačilu davkov. To počnejo zato, ker vsak Američan na leto dela 27 dni za davke, ki jih vlada porabi za vojsko in s tem za podporo korporacijam, ki z vojnami, ki jih vodijo ZDA po svetu, ustvarjajo mastne dobičke. Večina progresivistov in mnogi z desnega političnega pola pogodbenim dobaviteljem orožja nikoli ne bi prostovoljno napisali čeka ali podprli orožja za jutrišnje raketne napade in napade z brezpilotnimi letali. Če bi bila družba Lockheed Martin, ki je največji pogodbeni dobavitelj orožja ZDA, trgovina ali restavracija, bi jo mnogi bojkotirali. Zakaj torej tej družbi prek davkov dati vsako leto 170 dolarjev, kolikor ji prek davkov da povprečni ameriški davkoplačevalec, na portalu Truthout piše Lindsay Koshgarian. Več

  • Vanja Gligorović

    20. 4. 2017  |  Svet

    Kdo potrebuje novinarje, parlament, opozicijo, če pa imamo predsednika?

    Neuradni rezultati nedeljskega referenduma (51,4 % za) so pokazali, da je turška javnost zelo razdeljena. Referendumsko vprašanje se je nanašalo na 18 ustavnih dopolnil, ki bodo vodila do okoli 70 zakonskih sprememb. Ustavne spremembe naj bi stopile v veljavo 3. novembra 2019 z naslednjimi predsedniškimi volitvami. Več

  • Darja Kocbek

    19. 4. 2017  |  Svet

    Dvolični kanadski premier Justin Trudeau je katastrofa za planet

    Predsednik kanadske vlade Justin Trudeau odlično obvlada politiko vključevanja. Izraža sočutje do priseljencev, vztraja pri imenovanju žensk na položaje na vseh ravneh vlade. Na mnogih področjih je nasprotje predsednika ZDA Donalda Trumpa, zato so ga Kanadčani sprejeli z navdušenjem, ko je prevzel vodenje vlade. Toda, ko govorimo o podnebnih spremembah je Trudeau enaka katastrofa za planet kot Trump, v Guardianu piše ameriški okoljevarstvenik Bill Mckibben. Več

  • Vanja Gligorović

    17. 4. 2017  |  Svet

    Vse oblike protesta v Srbiji

    Že dva tedna po več mestih v Srbiji potekajo protesti, ki se okvirno samoorganizirajo preko družabnih omrežij Facebook in Twitter. Protesti so se zgodili kot spontana reakcija na zmago Aleksandra Vučića na predsedniških volitvah. Več